Projekt so poimenovali Proyecto Tauromaquia de la UNESCO, z njim pa želijo pridobiti Unescov
blagoslov za eno izmed najokrutnejših mučenj živali. Bikoborske organizacije z vsega sveta vročično
sodelujejo pri tem projektu in so tik pred vložitvijo zahtevka za uvrstitev na seznam zaščite,
vredne nematerialne kulturne dediščine pri Unescu.
Tauromaquia prinaša veliko denarja
Takšna zavzetost pa se pojavlja zaradi vse glasnejših in bolj množičnih glasov zoper to
barbarstvo v arenah. Mučitelji bikov se bojijo predvsem presahnitve denarnih prilivov, tudi
državnih subvencij. Kajti tauromaquia, kot poimenujejo svojo grozovito strast, je tudi izjemen
posel. Samo v Španiji na leto prinese približno 1,5 milijarde evrov in približno 70 tisoč delovnih
mest je odvisnih od tega krvavega spektakla.
S svojim neverjetnim vplivom in političnimi povezavami je bikoborski lobi spletel mrežo, ki
naj bi mu pomagala doseči cilj. Najpomembnejše organizacije, ki želijo bikoborbo spraviti na
Unescov seznam, so Asociacion Internacional de Tauromaquia (AIT), Mesa del Toro, Asociación Taurina
Parlamentaria (ATP) in Union Latina.
Odločitev bo padla jeseni
Ali bo tauromaquia kmalu zares razglašena za nematerialno svetovno kulturno dediščino, še ni
jasno, saj Unesco še ni prejel uradnega zahtevka. Naslednji krog sprejemanja novih nematerialnih
kulturnih dobrin je že najavljen, 31. avgust pa je zadnji rok za oddajo prošenj za tokratno
odločanje.
10
ogledov
Bo bikoborba postala kulturna dediščina?
Bikoborski lobi poskuša že več let prepričati Unesco, da bi bikoborbo zaščitil kot nematerialno svetovno kulturno dediščino.
