Sporazum sta podpisala evropski komisar za širitev Olli Rehn in podpredsednik srbske vlade Božidar Djelić.
To je signal evropskim ljudem Srbije in evropski ljudje Srbije zagotovo želijo sodelovati z evropskimi institucijami, kakršno je to sodišče in EU nasploh. Dimitrij Rupel |
|
"To je prodor, zelo močan signal, s katerim želimo spodbuditi evropsko usmerjene Srbe, naj pridejo k nam, da delamo skupaj," je poudaril Dimitrij Rupel, ki v Luksemburgu vodi zasedanje zunanjih ministrov EU. "EU se je izkazala kot odprt sistem, kot sistem, ki želi sodelovati. Ne gre za zaprta vrata in zaprta okna priložnosti, kot se govori," je še dodal.
Srbski predsednik
Boris Tadić pa je izrazil pričakovanje, da bo Srbija še do konca tega leta postala
uradna kandidatka za članstvo v EU.
Sodelovanje s haaškim sodiščem še naprej srbska obveza
Nizozemska in Belgija sta podpis sporazuma pogojevali z zahtevo, naj ne
bo uveljavljen, dokler ne bo Beograd v celoti sodeloval s haaškim sodiščem. Državi, ki bosta
sporazum ratificirali šele, ko bo Srbija v polni meri sodelovala s haaškim sodiščem, menita,
da je bilo nujno zagotoviti prave varovalke, da se bo Srbija držala dogovora o popolnem
sodelovanju s haaškim sodiščem, še posebno glede predaje generala
Ratka Mladića, obtoženega za pokol v Srebrenici. Srebrenica je občutljiva točka v
nizozemski zunanji politiki, saj je zaradi vloge nizozemskih vojakov v pokolu padla nizozemska
vlada. Nizozemski parlament, ki je podpisu ostro nasprotoval, je minuli teden odločitev prepustil
Verhagenu. Zunanjepolitični predstavnik EU
Javier Solana meni, da je mogoče preseči razlike.
|
Zunanji minister Bosne in Hercegovine (BiH) Sven Alkalaj je izrazil nezadovoljstvo, ker je EU pridružitveno-stabilizacijski sporazum podpisala le s Srbijo, z BiH pa ne. "EU z BiH sporazuma ni podpisala zaradi tehničnih težav s prevodom, medtem ko ga je s Srbijo podpisala, čeprav ta ni izpolnila pogoja polnega sodelovanja s haaškim sodiščem," je dejal Alkalaj.
Zunanji ministri držav članic EU so danes sicer sprejeli odločitev, da bo EU z BiH sporazum podpisala 26. maja. Za podpis naj ne bi bilo več nobenih ovir, saj je BiH pred kratkim končno sprejela policijsko reformo in s tem izpolnila še zadnji pogoj za to dejanje.
Ogromen politični korak
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je že pred podpisom zgodovinskega sporazuma dejal, da bo Beograd pristal na podpis sporazuma o približevanju EU ne glede na stroge pogoje, postavljene s strani Nizozemske in Belgije. V predhodnem kompromisu so se države EU strinjale, da bodo sporazum ratificirale le, če bodo prepričane, da Srbija uporablja vsa razpoložljiva sredstva pri iskanju vojnih zločincev. Beograd bo poleg tega začel prejemati določene ugodnosti pri trgovanju z državami EU.
Državljani Srbije bodo na volitvah 11. maja odločili, ali želijo, da se sporazum uveljavi v celoti. Vuk Jeremić |
|
EU želi s podpisom sporazuma s Srbijo pred tamkajšnjimi splošnimi volitvami, ki bodo 11. maja, podpreti proevropske sile. Javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da se zmaga obeta nacionalističnim silam, ki niso naklonjene EU. "Državljani Srbije bodo na volitvah 11. maja odločili, ali želijo, da se sporazum v celoti uveljavi," je še povedal Jeremič.
Edina država na Zahodnem Balkanu, ki sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU še ni podpisala, tako ostaja Bosna in Hercegovina. Gre le za tehnično vprašanje in ministri naj bi danes potrdili, da bo tudi BiH sporazum podpisala takoj, ko bodo tehnične priprave končane.
DSS in radikalci ostro proti sporazumu z EU
Demokratska stranka Srbije (DSS) in Srbska radikalna stranka (SRS) sta se že prej ostro odzvali na napoved podpisa sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Rusijo.
|
"Nova srbska vlada in parlament bosta Tadićev podpis takoj razveljavila. Nikoli in nikomur ne bomo dovolili, da v imenu Srbije podpiše neodvisnost Kosova, zato je današnji Tadićev podpis povsem brez vrednosti," je napovedal Koštunica.
Podpredsednik SRS Dragan Todorović je medtem danes izjavil, da bo moral srbski predsednik odgovarjati zaradi "kršenja ustave in izdaje Srbije" , če bo popoldne podpisal sporazum. "Novi parlament, ki bo oblikovan po 12. maju, bo v tem primeru sprožil postopek za razrešitev Tadića," je napovedal Todorović.
To danes ne bo prvi sporazum takšne vrste. En takšen dokument je bil podpisan že 27. marca 1941 in narod je povedal svoje po podpisu tega sporazuma. Dragan Todorović, podpredsednik SRS
|
|
Evropski poslanec in poročevalec za Srbijo Jelko Kacin je pozdravil današnji podpis sporazuma ter "prožen odnos EU do izzivov stabilizacije in pridruževanja držav Zahodnega Balkana" .
"Želim, da bi podpis dobil potrditev tudi v prihodnji vladi in skupščini Srbije. Podpis je vendarle izpolnitev pričakovanj ogromne večine državljanov Srbije, ki v EU vidijo stabilnost, socialno varnost, razvoj in prihodnost. Obžalujem, da del srbske politike ta korak naprej uporablja kot sredstvo ločevanja ne le Srbov med seboj, ampak tudi ločevanja Srbije od sosednjih držav in EU," je v izjavi za javnost zapisal Kacin.
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je zadovoljen s podpisom sporazuma, še posebno, ker ostaja pogoj za srbsko približevanje EU polno sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem in to, da morajo glavni obtoženci priti pred roko pravice.
Kot je dejala Brammertzova tiskovna predstavnica Olga Kavran , glavni tožilec haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije "pozdravlja očitno podporo EU, da je polno sodelovanje (s haaškim sodiščem) še vedno pogoj" za srbsko približevanje članstvu v EU.