Clio III ali po domače facelift bistvenih oblikovnih sprememb ni doživel, je pa sprememb kljub temu
dovolj, da lahko potrdimo, da je dobil nov zagon. Izboljšave so poleg spremenjene zunanje podobe v
slogu nove hišne filozofije doletele še notranje materiale in kakovost izdelave. Cliu so
oblikovalci nadeli méganov obraz. Tako kot spredaj so tudi zadaj luči zožene in postavljene nižje
in širše.
Če oblika ne prinaša revolucije, pa smo bili toliko bolj zadovoljni s konkretno izboljšano
kakovostjo tako materialov kot tudi obsežnosti standardne opreme. Notranjost ostaja monotona, je pa
razkošja več tudi zaradi rasti v dolžino na zadnji klopi (za kolena potnikov). Odlagalnih površin
je dovolj, prav tako so primerno razporejena stikala, ki jih upravlja voznik, zelo dober pa je tudi
volanski obroč. Vozniki bi se lahko pritoževali zgolj nad precej visokim položajem za volanom.
Osnovni paket opreme autentique prinaša ABS, štiri varnostne blazine, potovalni računalnik in
daljinsko zaklepanje, expression je bogatejši za ročno klimo, meglenki, elektrificirana stekla,
avtoradio CD-MP3, deljivo klop, nastavljiv voznikov sedež in še kaj, testni dynamique pa primakne
še stranski zavesi, usnje na volanu in prestavni ročici ter nekaj več vizualnih dodatkov. Je pa
zato treba doplačati po globini nastavljiv volanski mehanizem. Oprema zadovolji potrebe kupcev, ki
želijo kakovostno in varno vozilo v razredu mestnih avtomobilov.
|
Dizajn ne prinaša nič bistveno novega, bolj prepriča kakovost materialov in
izdelave. © Gregor Prebil
|
Čeprav je clio facelift masiven avtomobil, pa ga je užitek upravljati, še posebej pri mestni vožnji. 1,2-litrski bencinski TCE-agregat, ki mu pljuča polni turbopolnilnik, razvije 74 kW/100 KM in zadovolji prav vse potrebe. Motor deluje mehko in elastično, zaradi turbopolnilnika dobro vleče že v nizkih vrtljajih. Kljub zgolj 1,2 litra prostornine boste imeli za volanom občutek, kot da gre za 1,6-litrski atmosferski bencinar. Motor ima prav v vsaki od petih prestav dovolj moči, kondicije mu zmanjka šele pri pri višjih hitrostih. V normalnih okoliščinah poraba ne bi smela bistveno presegati sedmih litrov, na testu je bila ta za liter višja. Dobro oceno si zasluži tudi podvozje in solidna obesa, ki nudi dober kompromis med udobnostjo in stabilnostjo. Ob hitrejšem vstopu v ovinek se nagibanju karoserije ne boste mogli izogniti, a boste imeli tudi pri večjih obremenitvah vseskozi nadzor nad vozilom v svojih rokah. Le v primerih, ko je vožnja zelo ostra, je treba dodajati volan. Zavore so dobre, za še večjo stabilnost pa skrbi ESP.
Cena za testno različico, ki ima za dodatnih 1460 evrov dodatne opreme, tudi zadnji par vrat in 15-palčna platišča iz lahke litine, je 13.560 evrov.
