Bivši politični vodja bosanskih Srbov
Radovan Karadžić, ki ga obtožnica bremeni genocida iz leta 1995, je na predhodni
obravnavi pred začetkom sojenja dejal, da je vse, kar je bilo doslej predstavljeno glede
Srebrenice, neresnično.
"Nekateri domnevno umrli so še živi"
Karadžić, ki je vodil bosanske Srbe v času, ko so sile bosanskih Srbov julija 1995 pod
poveljstvom haaških obtožencev, generala
Ratka Mladića in
Radislava Krstića, zavzele bošnjaško enklavo Srebrenico in nato izvedle pokol več
tisoč Bošnjakov, je dejal, da so nekateri, katerih imena so na grobovih, še živi. Nekateri naj bi
živeli v tujini, drugi pa naj bi padli v bojih.
Obtoženec je zato zahteval, naj njegovi strokovnjaki preučijo tisoče analiz DNK, ki so jih
opravili strokovnjaki obtožbe, da bi lahko preverili njihovo metodologijo.
Dolg proces
|
|
Prvotno je bilo načrtovano, da bi sodišče sojenja končalo do leta 2008, prizivne postopke pa do leta 2010. Po zadnjih ocenah bi sojenje Karadžiću lahko trajalo do leta 2012, nekateri prizivni postopki pa do leta 2013. |
Predsedujoči senatu, sodnik Iain Bonomy, je tožilstvu naložil, da mora skrajšati predstavitev dokazov in število prič na sojenju Karadžiću, saj želi doseči pospešitev sojenja. Predlagal mu je, naj razmisli, katere od okoli 500 prič tožilstva niso nujno potrebne za dokazni postopek, kot tudi o tem, katere podtočke enajstih točk obtožnice niso nujne. "Če tožilstvo tega ne bo storilo, bo to naredilo sodišče," je dodal.
Karadžića so po 13 letih skrivanja prijeli 21. julija lani v Beogradu. Ob genocidu je obtožen tudi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Obtožnica ga ob genocidu v Srebrenici med drugim bremeni tudi za skoraj štiriletno obleganje Sarajeva, v katerem je umrlo več kot 10 tisoč ljudi.
