"
Ko gre za ratifikacijo, se bo Slovenija potrudila, da potrebne formalne vsebinske postopke
izpelje čim prej" in s tem kot naslednja predsedujoča da
"pozitiven signal vsem ostalim", je po koncu neformalnega vrha v portugalski
prestolnici povedal slovenski premier
Janez Janša. Lizbonsko pogodbo, ki bo nadomestila neuspešno evropsko ustavo, naj
bi evropski voditelji podpisali 13. decembra v portuglski prestolnici.
Skupno reševanje okoljskih vprašanj in izzivov globalizacije
Po tem, ko je EU dosegla dogovor o institucionalnem ustroju EU, "
smo danes že začeli reformirati Evropo," je nadaljevanje pogovorov drugi dan vrha
ponazoril predsednik Evropske komisije
Jose Manuel Barroso. Predsedujoči EU, portugalski premier
Jose Socrates je poudaril, da je Evropa samozavestna, verjame vase in je
pripravljena na iskanje rešitev za izzive globalizacije. Zato želi odigrati vodilno vlogo ne le pri
preoblikovanju globalnih institucij, temveč tudi na področju inovacij in izobraževanja, saj si ne
želi izolacije in protekcionizma, pa tudi pri iskanju rešitev na okoljska vprašanja, predvsem glede
podnebnih sprememb.
O sedežih šele decembra
Socrates je pojasnil, da so glede italijanske zahteve po dodatnem sedežu določili skupno
število poslanskih sedežev v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta. O podrobni razdelitvi
sedežev po državah pa bo na podlagi predloga Evropskega parlamenta dokončno odločil Evropski svet
na decembrskem zasedanju. Takšna razdelitev pomeni, da predsednik parlamenta ne bi bil vštet v
kvoto poslanskih mest. Posamezna država naj bi imela največ 96 in najmanj šest sedežev, število
poslanskih mest se zmanjša s 785 na 750 plus eden, predvideva nova pogodba. Slovenija je v skladu s
sedanjim predlogom parlamenta ena od redkih držav, ki pridobi en sedež. Evropski voditelji so
predlog glede razdelitve sedežev sprejeli skoraj v celoti.
|
|
|
"Družinska fotografija" z lizbonskega neformalnega vrha. © AFP |
Novo pogodbo, ki naj bi nadomestila ustavno pogodbo, zavrnjeno na referendumih v Franciji in na Nizozemskem, po podpisu čaka ratifikacija v vseh državah članicah. Pogodba je lahko ratificirana po parlamentarni poti ali na referendumih. Slovenija je v primeru dogovora napovedala skorajšnjo parlamentarno ratifikacijo.
Listina ni del nove pogodbe
Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je povedal, da listina o temeljnih pravicah ni del nove, reformne pogodbe in bo objavljena ločeno od nje. Listina, za katero si je London na junijskem vrhu EU izbojeval, da za Veliko Britanijo ne bo pravno zavezujoča, bodo v Strasbourgu razglasili 12. decembra, kar je dan pred podpisom pogodbe.
Predstavnik Evropskega parlamenta v pogajanjih o novi pogodbi Andrew Duff je poudaril, da ločena objava listine o temeljnih pravicah daje dokumentu večji pomen, kot če bi bila del pogodbe. Po njegovih besedah Evropski parlament ne bi mogel sprejeti, da bi bila dodana k pogodbi zgolj kot izjava.
Srbija naj bi izboljšala sodelovanje s Haagom
Z zasedanjem so danes nadaljeval tudi zunanji ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ki je kot predstavnik prihodnje predsedujoče EU prvič ob takšni priložnosti predsedoval na zasedanjih zunanjih ministrov. Ministri so razpravljali o odnosih s Srbijo, predvsem o sodelovanju Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, razmerah v Libanonu in bližnjevzhodnem mirovnem procesu, o Mjanmaru ter odnosih med Turčijo in Irakom. Rupel je po koncu razprave nakazal, da je bilo na podlagi ponedeljkovega srečanja zunanjih ministrov z glavno haaško tožilko Carlo Del Ponte mogoče razumeti, da bi lahko v prihodnjih treh ali štirih tednih srbske oblasti naredile "radikalnejši korak" pri sodelovanju s haaškim sodiščem, pri čemer naj bi šlo za generala Ratka Mladića .
