Bralec: "Prosjačila je za denar"

Bil je lep zmenek, počutil sem se pomirjenega v njeni bližini. Potem sva postala par. In začelo se je.

Sicer je kultivirana ženska. A že na začetku je kazala nepoštenost. Hvalila ljudi, ki "se znajdejo". Laž je nekaj nujnega v življenju, tako je rekla. Od mene si je začela izposojati denar za mrežni marketing (MLM). Na začetku niti nisem vedel, kaj je to. Potem je bilo treba še vplačati, če je bilo še kaj upanja, da te ne izbrišejo s seznama. In tako naprej. Pa izposojala si je tudi za svoje potrebe, recimo za stanovanje. In tako se je na koncu nabralo ogromno denarja. Za nekaj let dela. Za ta denar bi lahko kupil stanovanje. Hotel sem jo še prepričevati o nelogičnosti mrežnega marketinga. Ostala je pri svojih stališčih. Od nje sem moral zbežati, ker preprosto nisem mogel več iti k njej, nisem imel volje.

Ti MLM-ovci so posebna vrsta ljudi. Sebe imenujejo pozitivci, drugi jih imenujejo spranci. A ko jih hočeš prepričati, se sklicujejo, da je vsaka služba neke vrste mrežni marketing. Mnogo tega je res. Kdor v svoji službi ne dela v skupno dobro, jim je podoben. Zato je tudi prišlo do finančne krize.

Zato če bi lahko brisal dogodke za nazaj, bi izbrisal ta prvi zmenek. Če ne tega, pa bi si izbrisal vsako moje popuščanje njej pri posojanju. Namesto tega pa bi izbral prekinitev zveze in vsaj to bi me danes navdajalo z občutkom zadovoljstva. Torej želim si, da bi jo bil zapustil po vsakem prosjačenju. Toda, kdo ve, kaj bo enkrat v prihodnosti, ali bom spet popustil neki pozitivki ali negativki.

Pri nadaljnjih zmenkih pa me mnogo stvari, ki motijo druge, sploh ne bi motile. Pa čeprav mi tista naslednja ne bi plačala pijače. Ali pa bi se obnašala klovnsko in se hvalila, kako ne pospravlja. Ali da jo bodo drugi označili za debilko. Ali pa, če bi imela eno obrv in piškave zobe. Potrpel bi tudi to, da bi na Googlu vpisala moje ime in priimek in pregledovala zadetke. Nekatere takšne ljudi sicer imenujejo vohuni. Ali pa, če mi ne bi hotela plačati pokovke, je tudi ne bi pustil. Pa potrpel bi, čeprav bi moral hitro hoditi ali teči na zmenku. Pa če bi me po pomoti zadela s palico, ki bi jo metala psu. Pa čeprav bi o sebi povedala le najslabše. Pa čeprav bi se pritoževala za stvari, ki za življenje sploh niso pomembne. Pa tudi zelo hudo ne bi bilo, če bi mi na zmenku počile hlače.

Samo takšne ne bi hotel, ki bi hodila v igralnico, ker potem bi bil jaz njena igra na srečo. Ali pa ne takšne, ki bi kradla viski. Ker takšna bi potem kradla tudi meni. Seveda pa bi povsem običajno prenesel, če bi mi ukradla avto. Takrat vsaj obstaja možnost, da jo prijaviš na policijo in jo najdejo. Če pa si nekaj izposoja od tebe, takšni policija ne more nič.

Po tem je celo namigovala, da bi spet začela hoditi. Nisem si predstavljal, da bo tako, da neke ženske prijetne zunanjosti ne bom več hotel videti. Uprla se mi je, še celo ta esej sem komaj sestavil.

A za dežjem posije sonce, čeprav šele po nekaj letih.