Aleksander Mežek teče skozi čas

Zaupajte nam nekaj več o novi plošči, po čem se razlikuje od prejšnjih in ali so besedila avtorska?
Besedila so avtorska, sodeluje pa tudi soavtor tekstov. Odločil sem se da ga bom predstavil kot soavtorja, ker so zgodbe na plošči njegove zgodbe iz njegovih zapisov. Gre za mladega športnika in sicer smučarskega skakalca, ki se istočasno ukvarja s fotografijo, igra kitaro, piše pesmi. Srečala sva se lani ko je fotografiral na mojem koncertu in kasneje sva ugotovila, da je bila njegova mama pravzaprav moja prijateljica iz sedemdesetih let. Iz tega razloga sem se odločil z malo drugačnim principom pregledati tekste ki mi jih je pokazal, nakar sva se pričela pogovarjati da bi na kakšen tekst napisala glasbo. Zanimivo je to, da se mi je na prvi pogled zdelo njegovo delo precej amatersko, a ko sem njegove zapiske odnesel domov in se podrobneje poglobil v tekst, sem v njegovih delih opazil neke drugačne ideje in poglede. Te so bile povezane s tem kar on počen in tako je bil to pogled skakalca, s ptičje prespektive na vse tisto kar on vidi in doživlja. Zame je bilo to interesantno, zato so se mi zdele njegove ideje v osnovi zanimive in na nek način genialne. Potrebno jih je bilo le izrazit na pravi način, nakar so postale zelo osebne. Predelal sem nekaj tekstov da bi mu pokazal kako naj bi bilo besedilo napisano, nad čemer je bil navdušen tudi on in tako je kar naenkrat prišla ideja o novi plošči, ki pa je bila zanimivo napisana ne da bi se kaj dosti trudila. Seveda je tudi zato svojevrstna in drugačna od moje prejšnje plošče, saj se ta nova navezuje na zgodbo mladega fanta, ki živi v tem času in zato glasba paše v ta čas, obenem pa ima prizvok neke drugačne zrelosti, kar sem sam dodal zraven in tako zadevo zapakiral v celoto.

Naslov vaše plošče je Tečem skozi čas. Ali imate tudi sicer v življenju občutek, da tečete skozi čas?
Vedno. Ura teče naprej in nam odšteva minute in sekunde. To je vedno neke vrste tek skozi čas in je povsem normalno, saj se temu ne moreš izogniti, zato je najboljše da se prepustiš temu toku in da tečeš skozi čas. Ta tek pa je na poseben način opisan tudi na moji plošči, saj so z moje plati pretečena leta moje kariere in tako lahko rečem, da sem v tem času pretekel že dober maraton glasbenega ustvarjanja. Medtem pa je na drugi strani za mojega soavtorja tek nekaj povsem običajnega, saj si tako kot športnik nabira kondicijo, pri tem pa mi je všeč predvsem to, da fant v teku najde kanček vizije, saj zna pogledati okoli sebe in se zaveda vsega kar se dogaja okoli njega. Čudovito je če zna človek resnično pogledati sončne vzhode, poslušati žuborenje reke, gledati gozdove in se zavedati kje je.  Zdi se mi da je to lep poduk tistim, ki upravljajo neke ponavljajoče stvari, saj v vsaki stvari lahko najdeš del poezije.

Vas slovenska publika še zmeraj vestno spremlja kljub temu, da živite in ustvarjate večinoma  v tujini?
Poje se Julijo, Sivo pot in mislim da ljudje niti ne razmišljajo od kod so te pesmi, saj jih preprosto pojejo. Čeprav so te pesmi stare, jih pojejo tudi otroci, ki pa seveda običajno ne vedo da sem jih napisal jaz. To v glavnem ve moja generacija. Pesmi je treba obnavljati, sicer pa sam s ploščami ne skušam obnavljati svojo popularnost ampak se trudim in delam to v prvi vrsti zase, saj uživam v svojem delu, obenem pa čutim tudi potrebo po tem da se na tak način izrazim. To je nekaj kar v življenju znam in če je ljudem všeč, potem je to še toliko bolje. Lep je občutek da si naredil nekaj kar so ljudje slišali, čeprav se zavedam, da marsikomu marsikaj ni všeč in to se mi zdi povsem v redu in normalno, saj imamo ljudje različne okuse. Sicer pa je tistim ki so že videli moj novi spot ta zelo všeč, saj se v njem pokaže skladnost med sliko, glasbo in zgodbo.

© Boštjan Tacol

Kakšno mnenje imate o razvoju slovenske glasbene scene, predvsem mislim na ta čas najbolj popularen turbo folk?
Nisem kritik zato ne bom dajal nobenih kritik na slovensko glasbeno sceno. Mislim, da se pri nas ustvari marsikaj dobrega, prav tako pa tudi marsikaj zgrešenega. Na idejah je potrebno veliko delati in vložiti veliko truda, ne zdi pa se mi prav da se naredi nekaj samo zato da se naredi. Povsem normalno je da je glasbenih okusov tako veliko, da na koncu dneva ne morem peti za vsakega oziroma za vsak okus. Če bi se hotel približati množici, potem bi delal popolnoma drugače. Verjetno bi delal turbo folk ampak me to ne zanima. Ne iščem skupnega imenovalca z množico, čeprav je prav to tisto kar prinese uspeh in denar. To ni v moji primarni zavesti, saj so zame pesmi moj življenjepis, pišem svoje zgodbe, svoja doživetja, potopise…  Skratka, tiste občutke, ki jih nosim s seboj in tiste ki se mi porajajo na poti. Delam bolj ali manj zase, če kdo v mojih skladbah najde kaj lepega, zanimivega pa sem še toliko bolj vesel. Neprestano se učim in izpopolnjujem, kar pokažem na svojih izdelkih in tisti ki jim je to všeč, poslušajo mojo glasbo in prihajajo na moje koncerte.

Ali je lažje delati in ustvarjati v Angliji ali pri nas? Vas v tujini za pisanje pesmi navdihujejo druge stvari?
Drugače je pisat v angleščini, zato ne pišem v angleščini tisto kar pišem za Slovence. Ko pišem za Angleže pišem in opisujem stvari iz njihovega zornega kota, o njihovi kulturi in na način kakršen oni razmišljajo, prav zato je to drugače kot bi pisal v slovenščini. Tako ne morem na primer Tečem skozi čas napisat v angleščini, saj so notri prispodobe ki jih razumemo samo mi, saj so zapisane v našem kulturnem kontekstu. Prav tako imamo drugačen stik z naravo kot ga imajo Angleži, kulturno smo na drugem koncu sveta in smo bolj evropski po načinu razmišljanja medtem ko Angleži razmišljajo bolj univerzalno in bolj svetovljansko za naše pojme.

Kako vas in vaše ustvarjanje sprejemajo Angleži, glede na to da ni njihove narodnosti?
Brez problema, saj ne gledajo nate kot na tujca. Če si jim zanimiv in jim znaš stvari razložiti, potem so zelo zainteresirani. Zanima jih vse kar je drugačno od njihovega in če jim to znaš v angleščini lepo razložit, približati in se z njimi pogovarjati tako da stvari vidijo iz svojega zornega kota, potem te sprejmejo brez kakršnih koli zadržkov. Seveda pa moraš sam pri tem razumet kako oni gledajo na stvari, da jim znaš potem svoje ideje in gledanje približati. Takrat se začnejo ljudje zbirati in poslušati.

Živite samo od glasbe in kakšni so vaši načrti in želje za prihodnost?
Živim samo od glasbe in zaenkrat se to še da. Sicer pa so moji načrti trenutno povezani z novo ploščo, za naprej pa moram še razmisliti kaj bom pripravil za naslednje leto, ko bom praznoval okroglih 60 let. Predvsem bo to odvisno od možnosti, ki jih bom imel. Če bom imel okoli sebe kakšne "radodarne" ljudi, potem bom pripravil tudi kako presenečenje, sicer pa vse kar bo v okviru mojih zmožnosti.