Depresija lahko doleti vsakogar

Depresija, ki nikakor ni nedolžna, je najpogostejša duševna motnja sodobnega časa. Za njo v določenem obdobju svojega življenja trpi kar ena od šestih oseb. Ženske so izpostavljene dvakrat bolj kot moški, depresivna je namreč vsaka četrta ženska, za njo pa trpi tudi eden od 40 otrok in eden od 20 adolescentov. Najbolj ogroženi pa so bolniki s kroničnimi telesnimi boleznimi, saj znake depresije kaže že skoraj vsak drugi bolnik. Statistika opozarja, da je vsak dan na svetu depresivnih kar 100 milijonov ljudi, dejstvo pa je, da bolezen ne vpliva le na posameznika, temveč prizadene tudi njegovo družino.

Kako jo prepoznati?
Depresija se kaže z različnimi znaki, največkrat pa so pri bolniku prisotni utrujenost brez razloga, nespečnost, težave s koncentracijo, izguba teka in nezaupanje vase. Pojavijo se tudi značilni telesni znaki, kot so glavobol, bolečine v prsih, razbijanje srca, težko dihanje in podobno. Človek izgubi veselje do življenja, opusti različne dejavnosti in se izogiba družbi. Otroci začnejo popuščati v šoli, najstniki se lahko vdajo različnim opojnim substancam, pri starejših pa se še pogosteje poleg ostalih simptomov pojavljata globoka žalost in obup. Pri občutljivih ljudeh se poveča tudi verjetnost za razvoj bolezni srca in ožilja, pri že razvitih boleznih pa depresija lahko bolnika celo pahne v smrt. Tragično se lahko konča tudi brez prisotnosti drugih bolezni, saj statistika kaže, da kar 15 odstotkov depresivnih samih konča svoje življenje.

Ključ je v zvišanju ravni serotonina
Depresija je posledica biokemičnega neravnovesja v možganih, do katerega pripelje splet genetskih, osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Kljub obsežnim raziskavam pa zdravniki ne morejo natančno ugotoviti, zakaj pride do te bolezni. Pri zdravljenju depresije imajo odločilno vlogo zdravila, saj pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju omenjenega ravnovesja. Antidepresivi vplivajo na serotonin, ki je eden od prenašalcev impulzov med živčnimi celicami v možganih, in tako izboljšujejo medcelično sporazumevanje. Zdravila za zdravljenje depresije naj ne bi povzročala odvisnosti ali navade, kot jim mnogi očitajo, njihovi stranski učinki pa naj bi bili zelo blagi.

Zgodnje zdravljenje rešuje življenja
Zdravniki poudarjajo, da še vedno napačno razumemo depresijo. Ta nikakor ni znak šibkosti, zato se je ne da ozdraviti samo z močno voljo. Ker vzrok bolezni ni znan, ne moremo ugotoviti niti tega, zakaj so nekateri ljudje bolj nagnjeni k depresiji kot drugi. Če boste pri sebi zaznali opisane znake, se pogovorite z osebnim zdravnikom, ki vam bo tudi predpisal zdravila. Zavedajte se, da bo zdravljenje trajalo dalj časa, tudi potem ko se boste počutili bolje. Zdravniki pravijo, pa pride do dobrega počutja že po nekaj tednih, antidepresive pa je treba jemati več mesecev ali celo leto, da bi preprečili ponovitev bolezni. Sami lahko k izboljšanju stanja prispevate predvsem s pozitivnim mišljenjem in gibanjem.

Ženske, porod in menopavza
Ženske pogosteje zbolevajo za depresijo kot moški tudi zato, ker pri njih obstaja več vrst te motnje. Depresija je pri ženskah namreč posledica kombinacije različnih dejavnikov, kot so stres, prevelika socialna pričakovanja, skrb za otroke in dom, najbolj pa vplivajo hormonske in biološke spremembe v različnih življenjskih obdobjih ženske. Menstruacija lahko povzroči depresivna občutja s tesnobo, jezo in razdražljivostjo. Če so spremembe razpoloženja velike, gre za predmenstruacijsko disforično motnjo, ki jo je treba zdraviti z antidepresivi.

Tudi nosečnost je pogosto dobra podlaga za depresijo, zlasti v kombinaciji z zakonskimi težavami, slabim finančnim stanjem in pomanjkanjem podpore okolice. Depresivna je vsaj desetina nosečnic. Žal pa se tesnoba ponavadi ob porodu ne konča, saj ima nekaj tednov po rojstvu otroka blage depresivne simptome tudi do 80 odstotkov žensk. Nekatere med njimi pa zapadejo v globljo poporodno depresijo, ki jo zaradi motene vezi s partnerjem in otrokom lahko spremljajo tudi misli na samomor. Zdravljenje s pogovorom ali zdravili je zato nujno.