Magazin > Lepota & telo
699 ogledov

Slovenka, ki je Kate Moss posodila telo

Anela Šabanagić
1/11
Žiga Mihelčič
Delo s Kate Moss in hoja na newyorškem tednu mode bi Anelo Šabanagić lahko ponesla v višave. Pa je nista. Anela je dekle z glavo na pravem mestu, ki se zaveda, da je za uspeh treba trdo garati. Čeprav je stara komaj 20 let, ima za seboj že toliko izkušenj, da bi lahko napisala knjigo.

Kakšno je trenutno vaše življenje?
Zadnje leto in pol se cele dneve ukvarjam samo z manekenstvom. To pomeni, da sem se po zmagi na Supermodelu odpravila v Milano, kjer sem se največ posvečala svojemu booku, nato pa sem šla v London, kjer sem sklenila kar nekaj dobrih poslov ter spoznala Kate Moss in nekatere druge manekenke. Kmalu zatem sem dobila priložnost za New York; pod okrilje me je vzela agencija Wilhelmina Models, septembra lani pa sem se udeležila tudi newyorškega tedna mode. Takrat se mi je odprlo, začela sem delati z znanimi modnimi oblikovalci, kot so Rachel Zoe, The Blonds in Oscar de la Renta.  

To je bilo za vas nekaj čisto novega ...
Ja, to je bilo prvič, bila sem čisto fascinirana (smeh). Bilo je naporno, saj imaš pred tednom mode tudi 20 kastingov na dan, nenehno si na nogah. Ko pa so na vrsti revije, imaš lahko na dan dve, tri revije, ampak se da. Jaz vedno pravim: "Če hočeš, se da."  Stvar je taka. V svetu mode je uspeh, če prideš na teden mode in te avtomatsko bukirajo za naslednje revije. Tedni mode si sledijo: New York, London, Milano in potem Pariz. Najpomembnejše je, kako se odrežeš na newyorškem. Delaš lahko na 15 revijah, ampak če ne delaš za Calvina Kleina in Marca Jacobsa, ki sta glavna, ne boš prišel ne v London, ne v Milano, ne v Pariz. Ker nisem delala za nobenega od njiju, potem nisem hodila na londonskem, milanskem in pariškem tednu mode.    

Si na dolgi rok predstavljate takšno življenje?
Zagotovo ne. Je zelo naporen tempo in ves čas si sam. Potuješ, hodiš na kastinge in posle in nikjer ni pravih prijateljev, družine, znancev. Vse se vrti samo okoli modelov in mode. To je super, ampak po določenem času – v tem položaju sem zdaj tudi sama – si samo želiš priti domov: gledati v zrak, ne poslušati o modi, modelih, kastingih ...  Ampak biti model mi pomeni izkušnjo, da zgradim sama sebe, da sploh vidim, kaj je življenje. Pomaga mi biti neodvisna in se učiti stvari, ki so življenjske, ki niso povezane z modo. Lahko rečem, da me je takšno, kakršna sem danes, ustvarilo manekenstvo. Zaradi tega sem neodvisna že od svojega 15. leta.  
Kaj vas je manekenstvo naučilo do zdaj?
Čim bolj potujem ter spoznavam države in ta posel, tem ponosnejša sem, da sem iz Slovenije. Nekoč se resnično želim vrniti domov in si tudi tu ustvariti nekaj. Žalostno se mi zdi, da tukaj nimamo tako razvitega modnega sveta, da bi lahko tu živela in se s tem preživljala. Že v tujini, kjer so dela veliko bolje plačana, je težko živeti, saj se ljudje ne zavedajo, kakšni stroški so to.

Koliko vas stane življenje manekenke?
Sam si moraš plačati letalsko vozovnico, stanovanje in tedenske vozovnice za javni promet. Poleg tega moraš kaj jesti in kupiti kakšen modni kos, saj je to del tvojega posla – da prideš na kasting urejen. Veliko je stroškov. Saj dobiš takšno plačilo, da lahko stroške pokriješ, ampak da preživiš, moraš res znati ravnati z denarjem. Če bi lahko služila toliko kot v tujini in živela doma, bi bilo najbolje.

Pri vas so se stvari odvile precej hitro, od Supermodela je komaj leto in pol. Ste to pričakovali?
Ne. Sicer pa ne menim, da se je vse skupaj zgodilo tako hitro, saj sem v tem že od 15. leta; prej le nisem bila medijsko izpostavljena. Že prej sem bila v Milanu, kjer sem videla, kako potekajo stvari, in se zavedala, kakšen je ta svet. Ni tako, kot mnogi mislijo: da prideš tja, se smehljaš in si supermodel. Ne, žal. Veliko je treba narediti, da sploh dobiš agencijo, ki ti priskrbi kastinge, da dobiš delo. In tudi tam moraš garati: lahko zmrzuješ, lahko ti je vroče, lahko ti je slabo ... Če ti uspe dobiti delo, ki je dobro plačano, se ti zdi: uau, toliko sem zaslužila v enemu dnevu. Zato pa sem imela teden prej tudi 20 kastingov na dan, ves hodila po mestu, spoznavala kliente in podobno. V to, da je končen izdelek tak, kakršen je, je vloženega ogromno truda.  

Omenili ste, da ste spoznali Kate Moss – ste z njo tudi delali?
Ja, z njo sem delala. To je tudi zanimiva zgodba. Ko sem prvič prišla v London in dobila agencijo, je bil prvi kasting prav za delo s Kate Moss. Klicali so me in mi rekli, da moram čim prej priti na drugi konec Londona. Ko sem prišla tja, sem ugotovila, da so iskali dvojnico za Katino telo za snemanje reklame za Rimmel. Sprva sem si mislila, da nimam možnosti, potem pa so mi rekli, naj kar ostanem, saj so že snemali. 

Kako je bilo delati z njo?
To je bilo pet sanjskih dni: kakor so ravnali z njo, so tudi z mano. To se mi je zdelo res super. S Kate sem se zelo dobro razumela, celo z mojim fantom se je pogovarjala prek Skypa (smeh). Jaz sem s svojimi ves čas na zvezi in ravno med odmorom sem se pogovarjala s fantom, ko je prišla Kate in me vprašala, kdo je to. Potem je kar vzela računalnik in se začela pogovarjati z njim.

Zakaj so potrebovali dvojnico?
Potrebovali so jo za njeno telo, saj je ona že takšno ime, da ji pred kamero ni treba pozirati, če se ne vidi njen obraz. Ko hodi po hodniku, se slači in jo snemajo od zadaj – to sem jaz. Prav tako sem bila jaz, ko je hodila po stopnicah. Da imajo velike zvezde svoje dvojnike, je v tem svetu čisto normalno.

Anela Šabanagić | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
Delo s Kate Moss, newyorški teden mode ... Zdi se, da ste dosegli že veliko, o čemer marsikatera manekenka lahko samo sanja. Kakšen je vaš pogled na svet mode?
Sama sem zelo realna. Sprva sem si mislila: "O, super, blišč! Manekenka sem!" Ampak zdaj vem, da moraš, če želiš dobiti neko delo, v to veliko vložiti, saj ti ni prineseno na pladnju. Ne vem, morda je katera to lažje dosegla ali pa ji je bilo res prineseno na pladnju, ampak meni ne.

V čem se naš teden mode razlikuje od newyorškega?
Na našem tednu mode sem delala z ljudmi, ki jih poznam, in z dekleti, ki so del moje agencije. Res sem zelo srečna, da napredujemo, čeprav nam to še vedno vzame veliko časa za končen izdelek. V tujini je še vedno malce drugače.  

Kaj se vam zdi najtežje v modnem svetu?
Dejstvo, da si ves čas sam. Sam si na letalu, v stanovanju, na kastingu, na delu ... Sam, sam, sam. Jaz imam zelo rada ljudi in nikoli si ne želim ostati sama, zdaj pa delam nekaj, kjer sem vedno sama (smeh). To bi rada izpostavila – osamljenost.  

V čem pa najbolj uživate?
Užitek je cel paket. Biti model ni tako kot delati v pisarni. To je način življenja, in če ti ne ustreza, ne moreš tako živeti. Zdaj se še ne zavedam, kaj se mi dogaja, ampak vem, da ko se bom nekoč usedla in se zavedla, si bom rekla: "Uau, vsa čast. Kaj vse si videla, kaj vse si doživela." In vem, da mi takrat ne bo žal, da bom nase ponosna.  

Kaj bi počeli, če ne bi bili manekenka?
Vedno sem si želela biti nekaj čisto tretjega: hotela sem biti farmacevtka (smeh).  

Delali ste za veliko priznanih oblikovalcev. Kdo vas je najbolj navdušil?
The Blonds, ker sta tako odštekana in delata kostime, ki jih ne oblečeš za na ulico. Njune kreacije nosijo same zvezde; te kostim vidijo najprej na meni, šele potem se odločijo zanj. Jaz imam ta privilegij. Na njuni reviji sem recimo nosila kostim Jessice Rabbit, ki je potem veljal za najmočnejši kos kolekcije. Prevzela pa me je tudi Rachel Zoe, saj je imela res super pristop. Če so nas čevlji tiščali, nam je rekla, da bomo zamenjali. Hotela je, da se manekenke počutimo dobro. Je zelo v redu človek.  

Se za kakšen kos vprašate, kako bi ga predstavili?
To se kdaj zgodi, ampak mislim, da sem to večkrat doživela v Sloveniji, pri naših mladih oblikovalcih, ki so res zelo izvirni (smeh). Recimo slamnata obleka. Kako naj to izpeljem (smeh)? V tujini pa so mi velikokrat izziv res ozke obleke ali pa pajkice iz lateksa. Ampak vse se da, nič ni nemogoče. Delo je delo.

Česa pa v zasebnem življenju ne bi nikoli oblekli?
Mislim, da me v minikrilu ne boste videli (smeh). Se mi zdi, da to ni moj slog. 

Imate kakšne predsodke do krzna, golote?
Če si v modi, ne smeš imeti predsodkov, saj si izmišljujejo vse mogoče. Nisem vegetarijanka in nimam težav s krznom; ne obsojam nikogar, niti tistih, ki so proti, niti tistih, ki so za. Delam in nosim vse, saj je zelo težko dobiti delo. Če si še izmišljuješ, pa res ne boš prišel daleč. Glede golote pa tako: če se pokaže del gole kože, s tem nimam težav. To, da bi pa okrog tekla brez spodnjic in modrčka, pa ne (smeh).  

Si lahko s svojim "manekenskim" zaslužkom kupite kaj posebnega?
Bi si lahko, vendar potem ne bi imela za osnovne potrebe. Lahko si kupim drago torbico, a si potem ne bi mogla privoščiti kave. V denarnici imam raje denar za kavo in kosila, pa kakšen kos iz Zare. Ne služim toliko, da bi si lahko privoščila dizajnerska oblačila.  

Kakšen je bil občutek, ko ste dobili prvo plačilo, in kaj ste si kupili?
Super (smeh). Ne vem, kaj sem si kupila s prvo plačo, toda prva večja investicija je bil ipad. To je nekaj res uporabnega, saj mi pomaga pri kastingih; na njem imam book, zemljevid, ki me pripelje do kastingov ... Vse gre prek njega.

Kateri je najdražji kos v vaši omari in koliko ste odšteli zanj?
To so kavbojke Calvina Kleina, ki so res večne. Mislim, da sem zanje odštela okrog 300 evrov. Sicer pa ne nosim dizajnerskih kosov.  

Anela Šabanagić | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
Za zdaj nimate slabih izkušenj z modnim svetom, pa vseeno, kje vidite pasti modne industrije?
Lahko te zelo hitro odnese. Meja je zelo tanka. Ali greš lepo po vrsti, se trudiš in delaš ali pa se zaletiš in si v nekem sanjskem svetu. To je zelo odvisno od posameznika, saj marsikoga vse skupaj zaslepi. Če nisi z glavo pri stvari, če nisi na realnih tleh, te hitro odnese. Droga in pijača sta tudi doma, v modnem svetu to sploh ni past. Največji strah je, da danes delaš s Kate Moss, jutri pa prideš v Pariz in ne dobiš niti enega posla. To je najhuje: če ne preneseš vzponov in padcev.  

Poznate katero, ki ji je to prišlo do živega?
Ja, imam kolegice iz tujine, ki so podlegle pritiskom in imajo motnje prehranjevanja. To je zelo žalostno. Govorim o zelo uspešnih dekletih, ki so sicer zelo v redu, ampak imajo takšne težave, ker je bil pritisk agencije prevelik, one pa so prekrhke. Če bi meni kdo rekel, da nisem dovolj suha, bi rekla: "Hvala lepa, jaz grem domov." Tudi svoji družini sem že pred časom dejala, da če bodo na meni opazili karkoli čudnega, da kaj ne bo v redu z mano, naj me takoj spravijo domov. Ker tukaj ti gredo možgani, nisi več razumen. Naši dnevi so zelo naporni. 

Vam ob napornih dneh uspe jesti zdravo in skrbeti za postavo?
Dejstvo je, da če imaš dobro dedno zasnovo in že od otroštva lepo postavo, lahko ješ vse in se ne sekiraš. Sama pa zdaj prihajam v 21. leto in na sebi že lahko opazim nekatere spremembe. Zdaj moram že malo bolj telovaditi in paziti, kaj jem in pijem. Pa ne zaradi manekenstva, ampak zaradi svojega zdravja. Če misliš, da moraš biti fit zato, da boš lahko poziral, to ni v redu, boš samo bolan. Sama si vedno privoščim zajtrk. Če imam čez dan ves čas kastinge, poskrbim, da vsaj redno pijem, potem pa si zvečer pripravim večerjo. Če grem takoj na delo, pa morajo oni poskrbeti za hrano, malico in kosilo. Še vedno se držim načela, da jem vse, ampak se zavedam, da moram začeti malo bolj paziti in se ukvarjati s športom.

Kolikokrat v življenju ste bili na dieti?
Nikoli (smeh). Jem skoraj vse, zdaj, ko moram malo začeti paziti, pa je res problem. Sem velika oboževalka čokolade in je nikoli ne bom izključila s svojega jedilnika. Hvala bogu je moje življenje tako dejavno, da me ohranja suho.

Na kastingu srečujete veliko deklet – ali kdaj čutite tekmovalnost?
V Sloveniji nisem tega nikoli občutila. Nasprotno, vsi me zelo podpirajo, dekleta me imajo rada in so ponosna na to, kar sem dosegla. V tujini pa prideš na kasting in te takoj premerijo od glave do pet, češ, kdo si pa ti. Ampak meni se s tem ne da ubadati; sem v svojem svetu, svoje oddelam in grem. Seveda je tekmovalnost, ker je toliko deklet! Konkurenca je res huda, nekatere ti hočejo celo nalašč škodovati.  

Kaj mislite s tem, da hočejo nalašč škodovati?
Recimo: že skoraj pridem do kraja, kjer se dogaja kasting, pa mi neko dekle reče, da tukaj ni kastinga, naj se kar obrnem. Toda ker je v tujini tako, da že na daleč vidiš, kdo je model, takoj vem, kdaj me hoče katera prinesti okrog. Zame je uspeh, če premagam konkurenco, če me klient vzame, ne želim pa komu škodovati. Pri nas pa se dogaja, da pridejo manekenke, kolegice do mene in me prosijo za nasvet.  

Že veste, kaj bi počeli, ko boste končali manekensko kariero?
Ne vem še, vem samo, da bi rada ostala v modnem svetu in se vrnila domov. Rada bi bila del slovenske modne scene.  

Kaj menite, kakšno mnenje imajo o vas tisti, ki vas ne poznajo?
To bi tudi jaz rada vedela (smeh). Po mojem mnenju si ljudje mislijo, kako je njej fajn, kako je ona uspešna, kako dobro ji gre v življenju ... A vse to je daleč od resnice (smeh). Tudi jaz jočem, tudi jaz imam slabe dneve, vendar se ne pritožujem. Lahko rečem, da sem v svojem življenju srečna.

Komentarjev 2
  • mzynfo 12:56 03.april 2013.

    luštna punca

  • Mio Mondo 12:07 04.junij 2012.

    anela šabanagić SLOVENKA? hahahahahaha ????