Od kod ideja, da ste se lotili mladim razlagati tako zahteven pojem, kot je
demokracija?
Idejo mi je dal prijatelj
Dejan Zagorac, ki je urednik Pravne prakse, sprejel pa sem jo zato, ker mislim, da
gre pri demokraciji tudi za vrednostni sistem, ki ga je treba začeti vzgajati in o njem
razpravljati že od mladih nog.
Da se ustvarijo pravilne predstave, kot ste zapisali tudi v uvodu. Pa je knjiga namenjena
samo otrokom ali tudi drugim?
Knjiga je namenjena tudi odraslim, posebno tistim, ki niso zelo doma v družboslovju. Mislim,
da bo tudi marsikateri učitelj v osnovni in srednji šoli pogledal v katero poglavje. Kot bi si jaz
na primer, če bi želel zdaj obnoviti svoje znanje matematike in fizike, želel knjige s tega
področja.
In kdaj ste sami začeli razumeti pojem demokracija?
To je zelo pomembno vprašanje, ravno ta moja izkušnja me je namreč prepričala, da
potrebujemo takšno knjigo. Ko sem bil še na gimnaziji in fakulteti, to je bilo še v obdobju
nekdanje Jugoslavije, so me učili, da je tisti sistem demokratičen, celo eden od najbolj
demokratičnih na svetu.
Potem pa se je izkazalo, da ni tako ...
Tako je, potem pa so to predstavo popolnoma obrnili, spremenili, in zdaj govorimo, da je ta
sistem demokratičen – in prav to dokazuje, da si je treba o pojmu demokracija resnično ustvariti
neko zelo jasno predstavo, kajti če mladi pa tudi starejši nimajo zelo jasne predstave, zakaj je
demokracija vrednota, potem jo bodo hitro izdali in nanjo pozabili, takoj ko se bo pojavila kakšna
na videz zanimiva alternativa.
Ja, ta druga možnost je nevarna sploh pri labilnih ljudeh.
Ja, neki vidik državljanske vzgoje je, tudi študentom tako razlagam, če človek razume, zakaj
je demokracija vrednota in zakaj je recimo boljša od totalitarne države. Potem bo za to vrednoto
tudi stal, se zanjo boril.
Bo ta njegov način življenja ...
Ja, sicer pa se bo samo obračal po vetru.
Ste se sami odločili za ilustratorja Izarja Lunačka?
Ne, predlagal mi ga je gospod
Zdravko Duša z Mladinske knjige. Potem pa sem bil, ko sem videl nekaj poskusnih
ilustracij, takoj navdušen. Moram reči, da izjemno poživijo knjigo, ker tudi ilustrator ni samo
ilustrator, ampak dober poznavalec materije.
Inovativne in atraktivne so vsekakor ...
Po moji oceni je bistveno, da ustvarijo ravnotežje, da je delo nekoliko razgibano, na
trenutke celo hudomušno, kljub temu pa še vedno ostaja zelo resno, saj obravnava resno
tematiko.
Se vam zdi, da bi lahko, glede na to, da je knjiga namenjena otrokom, te včasih grozljive
in nasilne ilustracije zbudile napačno predstavo?
Mislim, da ne, mislim, da jih otroci tudi ne bodo v celoti razumeli, saj so nekatere zares
razumljive šele odraslim.
Katera je najbolj všeč vam?
Tega zdaj ne bi mogel presoditi, ne bi mogel nobene posebej izločiti, saj je več takih, ki
bi jih uvrstil na prvo mesto.
Kako bi kot avtor zvrstno določili to knjigo? Zdi se, da ne gre za priročnik.
Ni priročnik, ker knjige ne moreš odpreti na neki strani in prebrati samo nekaj vrstic, to
je knjiga, ki poskuša maldim prinesti razumevanje demokracije, ki je zelo kompleksen pojem, dojem
konstitucij in vrednot demokracije. In tega ne morejo dobiti, če knjige zares ne berejo kot
knjigo.
Torej gre bolj za literarno delo?
Ja, lahko bi rekel, da gre za družboslovno delo.
