Na spletu in v literaturi najdemo različne opredelitve glede tega, kdaj so bili rojeni milenijci in kdo sodi med pripadnike generacije Z. V tem prispevku povzemamo definicijo Deloittove raziskave:
- Milenijci (generacija Y): rojeni med leti 1983 in 1994 (leta 2025 stari med 31 in 42 let)
- Generacija Z: rojeni med leti 1995 in 2006 (leta 2025 stari med 19 in 30 let)
Po Forresterjevi napovedi bodo milenijci in predstavniki generacije Z do leta 2030 zavzemali 74 % celotne delovne sile na trgu dela. Spletno mesto Deloitte je objavilo aktualno raziskavo iz leta 2025 o tem, kaj je predstavnikom teh generacij pomembno, kaj iščejo v službi, kaj jih pritegne in kako jih nagovoriti. V raziskavi je sodelovali 23.482 oseb, 14.751 predstavnikov generacije Z in 8.731 milenijcev iz Severne Amerike, Latinske Amerike, Zahodne Evrope, Vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike in Azijsko-pacifiške regije.
Uspeh vidijo drugače
Predstavniki generacij Z in Y so ambiciozni, a njihova definicija uspeha ne pomeni nujno klasičnega napredovanja na korporativni lestvici. Raziskava je pokazala, da mnogi sploh niso motivirani za to, da bi prevzeli vodilne pozicije v podjetju, kar ustvarja potencialno težavo pri organizaciji vodstva. Le 6 % vprašanih je namreč odgovorilo, da jih pri delu motivira želja po prevzemu vodilnega položaja.
Učenje je prioriteta
Med tremi najbolj pomembnimi razlogi, zakaj so se odločili za delo pri obstoječem delodajalcu, so razmerje med delom in prostim časom, zaznana priložnost za karierno napredovanje in priložnost za učenje in razvoj. 7 od 10 predstavnikov generacije Z in 59 % milenijcev vsaj enkrat tedensko počne nekaj, kar jim omogoča napredovanje v svoji karieri – na primer učenje mehkih veščin, upravljanje s časom in znanje, vezano na specifično industrijo.
Deloitte: Sodobne generacije managerja vidijo kot osebo, ki jih navdihuje, motivira, nudi mentorstvo ter jim pomaga pri postavljanju mej in zagotavljanju ugodnega razmerja med delom in prostim časom.
Vodi jih iskanje smisla
Velika večina, kar 92 % milenijcev in 89 % predstavnikov generacije Z, kot ključnega navaja občutek smisla pri delu, od koder črpajo tudi motivacijo, angažiranost in dobro počutje na splošno. Več kot polovica jih izbira službe, ki jim dajejo občutek, da prispevajo k boljši družbi, ostali pa v službi iščejo sredstva, ki jim omogočajo, da to počnejo v prostem času. Skoraj polovica jih meni, da delo, ki ga opravljajo, predstavlja pomemben del njihove identitete, takoj za področjem družine in prijateljev.
Ni jih strah menjav
Skoraj tretjina predstavnikov generacije Z (31 %) načrtuje zamenjavo delodajalca v naslednjih dveh letih, ta odstotek je pri milenijcih skoraj za polovico nižji, saj spremembo službe načrtuje le 17 % vprašanih.
Karierne fluidnosti ne vidijo kot izraz nelojalnosti, ampak strategijo za zagotavljanje stabilnosti, boljšega razmerja med delom in zasebnostjo, večjega občutka smisla ter priložnost za učenje in razvoj novih veščin. Njihove najpogostejše vzroke za zamenjavo službe je moč kategorizirati v tri skupine: denar, smisel in dobro počutje. Kombinacija teh treh dejavnikov omenjenim generacijam predstavlja osnovo za občutek vsesplošne sreče – razumevanje tega pa delodajalcem prinaša ključ do dobrega odnosa s svojimi zaposlenimi.
Deloitte: Predstavniki generacije Z in Y službe pogosteje menjajo zaradi denarja, iskanja občutka smisla in dobrega počutja.
Muči jih finančna nestabilnost
Že četrto leto zapored kot največji težavo in vir stresa milenijci in predstavniki generacije Z navajajo finančne skrbi. Skoraj polovica, 48 % Z-jevcev in 46 % milenijcev pravi, da ne čutijo finančne gotovosti in živijo od plače do plače. Od 10 vprašanih, jih je kar 8 reklo, da njihove vsakdanje skrbi, povezane s financami, predstavljajo zanje velik vir stresa.
Obvladajo tehnologijo
Kar 57 % predstavnikov generacije Z in 56 % milenijcev že uporablja orodja umetne inteligence pri svojem vsakdanjem delu: analizi podatkov, kreativnih izzivih, vodenju projektov, oceni tveganj in pripravi strategij. Njihov odnos do tehnologije je pozitiven, saj menijo, da jim pomaga izboljšati kakovost dela ter omogoča več prostega časa, ki ga lahko namenijo osredotočanju na zahtevnejše naloge in boljšemu razmerju med delom in prostim časom. Obenem so predstavniki omenjenih generacij izrazili skrb glede tega, da bodo zaradi UI mladi težje vstopili na trg dela.
Morda vas zanima tudi:
