Pod streho > Gradimo & obnavljamo
4642 ogledov

Bodo lastnike ogroženih hiš razlastninili?

rušenje hiše Profimedia
Jabolko spora pri sprejemu sprememb interventnega zakona za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov je prisilna razlastitev lastnikov nepremičnin, ki bodo določena za odstranitev oziroma rušitev.

V državnem zboru poteka razprava o sprejemu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, s katerim naj bi zagotovili, da občani, ki so bili prizadeti v poplavah, čim prej pridejo do denarja za sanacijo škode oziroma nadomestitvenih objektov, če njihovi niso več primerni za bivanje. 

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic avgustovskih poplav in zemeljskih plazov je državni zbor sprejel že konec avgusta, vendar so pristojni od takrat ugotovili, da so v zakonu nedoslednosti, hkrati pa so nastale nove okoliščine, zato je treba sprejeti njegove spremembe in dopolnitve, ki bodo zagotavljale učinkovitejše izvajanje ukrepov posledic naravne nesreče. 

Za obnovo poškodovanih hiš 20 odstotkov predplačila

V predlogu zakona se tako uvaja precej sprememb in dopolnil, med pomembnejšimi pa je predplačilo za obnovo stanovanj in hiš v višini 20 odstotkov škode zavedene v spletni aplikaciji AJDA. Pogoj za izplačilo predplačila, ki ga bo izvedel FURS, je škoda, višja od 6000 evrov, izplačano pa bo le za stanovanjske nepremičnine, ki niso predvidene za odstranitev oziroma rušenje. Po tem ko bo sprejet še program odprave posledic nesreče za obnovo stavb, se bodo izvedli poračuni do 40 odstotkov. 

V SDS predlagajo, da se predplačilo že zdaj poviša na 40 odstotkov, kolikor so dobile tudi občine, da si bodo lastniki poškodovanih nepremičnin lažje pomagali sami. Kot je povedal Jožef Jelen, je bila povprečno ocenjena škoda na objektih na območju Mozirja od 80 do 90 tisoč evrov na posamezno hišo. Predvideni odstotek predstavlja v takem primeru le 16.000 evrov, kaj je občutno premalo. Če bi lahko dobili vsaj 40 odstotkov predplačila, bi ljudje lahko še pred zimo uredili tisto, kar je nujno. 

Določila razlastitve črtana, a opozicija vztraja

Predlog določa postopek ugotavljanja in določanja objektov, ki jih je treba odstraniti zaradi izkazane visoke poplavne ogroženosti, erozije plazu, kot posledica poplav in plazov in s tem povezane visoke nevarnosti porušitve oziroma hudega poškodovanja objektov, s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi. Seznam teh naj bi bil pripravljen do 17. novembra. 

Sledila bo priprava strokovnega mnenja, na osnovi katerega bo vladna služba za obnovo pripravila osnutek sklepa za odstranitev ogroženih objektov, ki bo najmanj 15 dni tudi javno razgrnjen, nato ga bo potrdila vlada. Lastniki objektov, predvidenih za rušenje, se bodo lahko odločali med pridobitvijo nadomestne nepremičnine ali odškodnine v denarju. 

Čeprav so na včerajšnji seji člani pristojnega odbora sprejeli amandmaje za črtanje vseh prvotno predlaganih določil o možni razlastitvi lastnikov objektov, ki bodo določeni za odstranitev, danes pa jih morajo potrditi še v državnem zboru, v SDS vztrajajo, da zakona ne bodo podprli, če se ne črta celoten 18. člen.

To bi pomenilo tudi črtanje določila o postopku ugotavljanja in določanja objektov, ki jih je treba odstraniti oziroma porušiti. Zvonko Černač (SDS) pripravljavcem namreč očita, da je v predlogu še vedno določilo o prisilni razlastitvi, z amandmaji so po njegovem mnenju koalicijske stranke še bolj grobo posegle na to področje. 

„Niti ene določbe v tem zakonu glede nadomestitvene gradnje ni, je samo hiter postopek prisilnih razlastitev po dolgem in počez, ki omogoča rešitev samo peščici, in to tistim, ki si bodo sami našli nadomestno nepremičnino, za vse ostale pa te določbe pomenijo hitro razlastitev obstoječih stanovanjskih objektov brez rokov, v katerih naj bi prišli do nadomestnih objektov. Postopki pa bi morali biti obratni. Ljudem je treba najprej pomagati pri pridobivanju nadomestnih objektov, zemljišč in šele v skrajnih primerih, če sploh, zadeve urejati z razlastitvami. V skoraj štirih mesecih od ujme bi morale biti znane tako nadomestne lokacije kot nadomestni objekti, preselitve bi morale že potekati, potekati bi morale dogovorno, vendar se doslej ni izvedla še nobena,“ je bil kritičen Černač.  

Čeprav so v zakonu tudi dobre in potrebne rešitve, ki jih v SDS podpirajo, pa je črtanje člena o prisilni razlastitvi pogoj, da bodo podprli predlog sprememb zakona, je še povedal.

Tudi v NSi podporo zakonu pogojujejo s črtanjem spornega 18. člena o razlastitvah. „Razlastitev lastnikov poškodovanih objektov v ta zakon ne spada. Opozarjamo, da razlastitev lastnikov na ta način, kot ste si jo zamislili, v praksi ne bo delovala. Bojimo se, da bo prinesla ogromno slabe volje ljudi, ki so že tako ali tako prizadeti. Predlagamo, da ta člen črtate in ga vnesete v zakon o obnovi, saj bo menda pred nami v enem tednu,“ je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedala Vida Čadonič Špelič

Ukinitev solidarnostnega prispevka in postovoljna sobota

Spreminja se prispevek v primeru opravljanja solidarnostne sobote, ki je prostovoljna, če se zanjo odloči delodajalec po predhodnem posvetu s predstavniki zaposlenih pri tem delodajalcu. 

Ob tem izrecno določa, da se od plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote ne plačajo dohodnina in obvezni prispevki za socialno varnost. Če je bila solidarnostna delovna sobota opravljena do uveljavitve tega zakona, se obračunan in plačan prispevek delavca oziroma delodajalca za sklad za obnovo Slovenije na podlagi zahtevka delavca oziroma delodajalca, ki se vloži pri FURS, vrne, če je zahtevek vložen najpozneje do 31. decembra 2023. Ukinja se tudi solidarnostni prispevek. 

Nadomestila za stroške bivanja in prevoz krme

Poleg navedenega zakon uvaja tudi pavšalno nadomestilo za stroške ogrevanja, elektrike, komunalnih storitev za bivanje v drugi stanovanjski enoti. Za 21 dni se podaljšuje ukrep krizne nastanitve, določa se sofinanciranje kritja stroškov materiala in storitev izvajalcem javno socialnovarstvenih programov, ki so imeli povečane stroške z zagotavljanjem storitev teh programov. 

Določa se dolžnost države, da zagotovi prevzem in končno obdelavo onesnažene zemlje, in sicer najpozneje do 1. julija 2024. Ureja se povrnitev škode društvom in ustanovam, ureja se prevoz donirane krme, da se zagotovi hitrejša in enostavnejša oskrba kmetij, ki so utrpele škodo zaradi poplav. Prevoznikom donirane krme se stroški prevoza donirane krme zagotovijo iz javnih sredstev. 
Razprava v državnem zboru še poteka.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.