Pod streho > Na vrtu
79605 ogledov

Upoštevajte ta pravila, pa bo paradižnika poleti veliko

paradižnik Profimedia
Maja, ko ni več nevarnosti za pozebo, je čas, da sadike paradižnika posadimo na prosto. Če bomo upoštevali nekaj zlatih pravil, si lahko obetamo dobro in obilno letino.

Prvo pravilo je, da s sajenjem paradižnika na prosto ni dobro hiteti. Upoštevajoč stare običaje oziroma ljudske modrosti, je s sajenjem na prosto pametno počakati, dokler se ne zvrstijo ledeni možje in svoje opravi sveta Zofija, znana kot poscana Zofka. 

Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij godujejo od 12. do 14. maja, letos torej od četrtka do sobote, v nedeljo pa jim sledi sveta Zofija. Prvim so pripisovali predvsem hladno vreme, sveti Zofiji pa dež. 

Vremenska napoved za te dni kaže, da ne bo ne mraza, ne dežja. Torej tudi ni pričakovati, da bi bile nežne sadike paradižnika izpostavljene jutranji zmrzali, nič pa ne bo narobe, če jih na gredice posadite naslednji teden. 

Za dobro rast paradižnik, enako velja tudi za druge plodovke (paprike, jajčevci, kumare, bučke, buče, lubenice), ki jih sadimo zdaj, je pomembno, da je zemlja dovolj topla. 

Pomembna je izbira sadik

Te naj bodo visoke približno 20 centimetrov, stebla naj bodo debela kot svinčnik, listi pa ne preveč narazen in enakomerno temno zeleni. Boljše so bolj zbite sadike ali, če želite, čokate rasti, kot tiste pretegnjene. Kakovostne sadike bodo lažje prenesle presajanje in razvile močnejši koreninski sistem.  

Vrtnarije sadike paradižnika prodajajo že vse od konca marca oziroma aprila. Takrat so bile namenjene za sajenje v rastlinjake in ne na prosto. Tiste, ki so jim ostale in jih ponujajo še zdaj, so zato pogosto visoke že 40 in več centimetrov, polne cvetov in pogosto pretegnjene.

Če ste kupili takšne sadike, jim odstranite vse cvetove, da bo rastlina energijo lahko porabila za razvoj koreninskega sistema in rast. Poglejte tudi, ali jim že rastejo zalistki (v pregibu med steblom in vejico) ter jih vse po vrsti odstranite. Takšne sadike tudi sadimo drugače kot manjše. 

paradižnik | Avtor: Profimedia Profimedia

Bogata, rahla tla

Paradižnike sadimo v rahla in dobro gnojena tla, saj spadajo med največje požrešnice. Običajno jih sadimo na prvo poljino, to je tisto, ki je najbolj pognojena glede na kolobar. Če gredice nismo jeseni gnojli s hlevskim gnojem, jo zdaj pognojimo s kompostom (tri do štiri litre na kvadratni meter) ali namenskim organskim gnojilom za plodovke. 

Sadimo jih globoko

Sadike paradižnika sadimo globlje, kot je višina koreninske grude, v kateri so rasli do zdaj. Sadimo jih vse do prvih pravih listov, ti naj bodo le nekaj centimetrov nad zemljo. Paradižnik namreč korenine razvije tudi na steblu, ki je pod zemljo. Pretegnjene in previsoke sadike pa sadimo tako, da koreninsko grudo in del stebla v zemljo zakopljemo vodoravno, ven pa naj gleda približno 20 centimetrov stebla sadike. 

Sadimo jih na razdalji 50 centimetrov, med vrstami pa naj bo razdalja še večja, 70 centimetrov. 

paradižnik | Avtor: Profimedia Profimedia

Nujna je opora

Rastline bodo rasle hitro in kmalu potrebovale oporo. To je lahko močna palica, ki jo zapičimo ob rastlino, najbolje, da takoj ob sajenju, da kasneje ne bi poškodovali že razvitih korenin. Lahko pa jim razpeljemo sistem vrvi, ob katerih se bodo rastline vzpenjale in ovijale. 

Brez strehe ne bo šlo

Zelo pomembno je, da paradižniku naredimo streho. Na prostem in brez zaščite namreč tvegamo, da pridelka ne bo oziroma bo pičel in slab. Paradižnik je občutljiv na jutranjo meglo, prav tako nima rad mokrih listov, saj je to vzrok razvoja paradižnikove plesni. Hkrati pa dež iz zemlje spira hranljive snovi, predvsem kalcij. Tudi pomanjkanje tega, je vzrok za plesen in druge bolezni. 

Streha naj bo dovolj visoko, da se vrhovi rastline ne bodo tiščali obnjo, in dovolj široka, da jih ne bo dosegle dež.  

paradižnik | Avtor: Profimedia Profimedia

Potrebujejo precej vode

Vse plodovke, torej tudi paradižnik, potrebujejo precej vode, zato je že zdaj treba skrbeti, da so dobro zalite, zemlja naj bo vedno vlažna. Vendar ne zalivamo vsak dan, temveč enkrat tedensko. Ko se bodo začeli razvijati plodovi, pa vode potrebujejo več, zato jih je treba obilno, v globino, zaliti dva do trikrat tedensko, odvisno od temperatur in morebitne suše. Zalivamo vedno le tla ob rastlini, nikoli po listih. Vlaga in tudi hranilne snovi pa se bodo v tleh zadržale dlje, če jih bomo prekrili z zastirko.

Redno odstranjevanje zalistkov 

V času rasti rastlinam odstranjujemo zalistke. Tako preprečimo razrast obilne zelene mase, ki porablja energijo, namesto da bi ta šla v plodove. Pustimo le veje, ki izraščajo iz stebla, vse tiste, ki rastejo iz pregiba med steblom in vejo, pa odstranimo. Tudi če katerega spregledamo in zato precej zraste, ga kasneje odščipnemo. Kasneje, ko se začnejo plodovi barvati, redno odstranjujemo tudi vse liste, ki rastejo pod njimi. 

Kalij in kalcij za boljšo rast in odpornost

Med rastjo rastlinam dodajamo organske pripravke za večjo odpornost, predvsem tiste, ki vsebujejo kalij. Ko se pojavijo plodovi in so veliki za grahovo zrno, pa je dobro dodajati kalcijeve pripravke. Izbira gnojil, tudi namenskih, zgolj za paradižnik, je res velika, vendar pa z dodatnim gnojenjem ne gre pretiravati.

Dobri sosedi

Zdaj lahko med sadike paradižnika sadimo in sejemo solato, jeseni pa špinačo in motovilec. Njegov dobri sosed je tudi čebula, čim dlje stran pa naj bo krompir. Zelo rad je tudi v družbi bazilike, ognjiča, kapucink in žametnice, ki skrbijo za njegovo odpornost. 

  

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice