Pod streho
305 ogledov

Prazniki bodo pravi le s takšno smrečico

Novoletna jelka Profimedia
Se še niste odločili, ali bo vaša letošnja smrečica naravna ali plastična? Najprej se vprašajte, kaj praznična smrečica pomeni, potem pomislite še na okolje. In odgovor bo kot na dlani.

Ste se kdaj vprašali, zakaj sploh postavljamo smrečice ali jelke, jih krasimo in prižigamo lučke ali sveče? Ustvarjamo zgolj vzdušje in prostor, kamor bomo postavili darila? Počnemo to, ker je takšna pač navada, ker si božično-novoletnih praznikov brez tega sploh ne znamo več predstavljati? 

Verjetno so v današnjem času vsi odgovori na ta vprašanja, da. Neizprosni svet potrošništva nas sili, da sledimo novim zapovedim, vsako leto znova kupujemo nove smrečice, nove okraske, pri tem pa se ne ustavimo in vse prepogosto zgrešimo pravi pomen in namen praznikov.

Nekoč so praznovali zimski solsticij

V času, ko zdaj praznujemo Božič, so staroselci praznovali zimski solsticij oziroma daljšanje dneva. Praznovanje je bilo namenjeno čaščenju narave, zavedanju njenega pomena in odvisnosti od nje. Častili so tudi sonce kot vir življenja na zemlji, na katero je človek zgolj postavljen, ni pa njen gospodar. V ta namen so v predkrščanskem času prižigali ognje, okrog katerih so se zbirali, in tako častili sonce, nad vrata hiš in ob hiše pa so obešali in postavljali zimzeleno rastje, največkrat brin, pogosto pa tudi smrečje. Verjeli so v zaščitno moč zelenja, ki prinaša tudi varnost in srečo.

ogenj | Avtor: Profimedia Profimedia

Kdaj so na področju Evrope postavili prvo praznično smreko in jo okrasili, še vedno ni znano. Po nekaterih virih je bil prvi Martin Luther, ki je v jasni zimski noči posekal jelko in jo prinesel v hišo, da bi tudi tam lahko s svojimi otroki občudoval njeno lesket. Po drugih so že prej, v 15. stoletju, jelke krasili v baltskih državah. K nam je prišla iz nemškega področja šele leta po prvi svetovni vojni.

S postavljanjem smreke ali jelke tako še danes nezavedno slavimo naravo, s prižiganjem lučk pa sonce. Če želimo ostati zvesti pradavnemu izročilu in pomenu, je še vedno edina prava izbira naravna smreka. Pri tem nas ne sme biti strah, da s sekanjem naravnih dreveščk škodujemo okolju. 

Novoletna dekoracija | Avtor: Profimedia Profimedia

Spodbujajo nakup naravnih, domačih smrek

Prav nasprotno. Z nadzorovanim posekom, nad katerim bdi Zavod za gozdove, celo pripomoremo k čiščenju zaraščenih nižinskih delov, ki niso naravna rastišča smreke. Poleg tega so na zavodu že pred nekaj leti začeli spodbujati namenski vzgojo smrek za božično-novoletne praznike, s čimer želijo spodbujati izbiro naravnih smrek, kar je za okolje manj škodljivo, pravi Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove. 

„Precej let smo opažali, da v Sloveniji vsako leto posekamo manj novoletnih smrek. Še leta 2000 so jih posekali 38.000, v zadnjih nekaj letih pa je številka padla na 21.000 drevesc. Zdaj se je ustalila.“

Razlogov za manjši posek je več, „prvi je bil ta, da so se pred leti pojavili plastične smrečice, ki so nekaj časa veljale za okoljsko bolj sprejemljive, drugi pa je vse večji uvoz kavkaških jelk, pa jelk iz Nizozemske in smrečic iz Hrvaške in Madžarske,“ Marija Kolšek pojasni upad. 

novoletne smreke | Avtor: Profimedia Profimedia
Plastična smreka ima desetkrat večji ogljični odtis

A stvari niso takšne, kot se zdi na prvi pogled. Plastične smreke res lahko uporabljamo več let, a pri tem ne smemo pozabiti, da so narejene na osnovi naftnih derivatov, za eno povprečno veliko smreko pa se porabi tudi veliko vode, da o energiji in izpustih na račun transporta niti ne govorimo. Ogljični odtis takšne plastične smreke je 40 kilogramov, medtem ko je ogljični odtis naravne smrečice bistveno manjši. Če je slovenska, po uporabi pa jo skurimo, je njen ogljični odtis zgolj 3,5 kilograma. Plastično bi torej morali uporabljati vsaj 10 let, da bi se približali temu. 

Nekoliko večji pa je ogljični odtis naravne smrečice, ki jo po uporabi odložimo na kompostni kup. V tem primeru se pri njeni razgradnji sprošča veliko metana in ogljikovega dioksida, skupni odtis pa je 16 kilogramov CO2.

novoletne smreke | Avtor: Profimedia Profimedia

Domače bodo letos označene s svetlomodro plombo

Tudi naravne smrečice, ki k nam v tem času prihajajo od drugod, imajo zaradi transporta večji ogljični odtis. Zato na zavodu pozivajo, da se odločimo za domače smrečice, ki bodo kmalu na trgu, letos pa bodo označene s svetlo modrimi trakovi oziroma plombami. „Kljub oznaki pa je treba biti previden, saj smo v preteklih letih ugotovili, da so slovenske plombe končale tudi na smrekah iz Hrvaške in Madžarske, zato smo jih letos oštevilčili.“

Novoletna okrasitev Novoletne smrečice Pod streho Ideje za izvirno smrečico, naredite jo sami


 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.