Pod streho
7158 ogledov

To so prednosti uporabe deževnice, ki so vredne razmisleka

Deževnica
Povprečen Slovenec porabi 150 litrov pitne vode na dan, od tega le približno štiri litre za pitje in kuhanje. Večji del porabljene vode zato lahko nadomesti deževnica.

To pomeni, da skoraj 97 odstotkov vode v gospodinjstvu porabi za osebno higieno, čiščenje in zalivanje vrta. Natančneje so izračunali, da kar 97 litrov vode na dan porabimo za prhanje in kopanje ter drugo telesno nego in higieno, kot je denimo splakovanje stranišč. Približno 25 litrov na dan je porabimo za pranje perila, 15 za pranje posode in čiščenje stanovanja, devet pa za pranje avtomobila in zalivanje vrta. 

Lastniki hiš, ki imajo svoje strehe in vrtove, bi vsekakor morali razmisliti, da vsaj del pitne vode v gospodinjstvu nadomestijo z deževnico. V večstanovanjskih hišah je to praktično nemogoče. 

Za kaj vse lahko uporabimo deževnico?

Deževnica | Avtor: Profimedia Profimedia
Najpogosteje jo uporabljamo za zalivanje vrta, redkeje za pranje avtomobila, še redkeje pa v hiši za izplakovanje stranišč, pranje perila, čiščenje ali celo prhanje. Če deževnico uporabljamo zgolj zunaj, je lahko njen zajem zelo preprost, če jo želimo uporabljati v hiši, pa potrebujemo še en, vzporedni sistem razpeljanih cevi. 

Zato se za uporabo deževnice v hiši najbolje odločiti, ko hišo gradimo, saj ob klasični vodovodni napeljavi za pitno vodo, dodatna cevna napeljava za deževnico ne predstavlja velikega stroška. V obstoječih hišah pa lahko pomeni precej razbijanja, zato se redko kdo odloči za uporabo deževnice v gospodinjstvu.

Prednosti uporabe deževnice je veliko

Deževnica je brezplačna, dobesedno pade z neba, zato lahko z njeno uporabo zmanjšamo strošek za vodo v gospodinjstvu. Koliko bo ta nižji, je odvisno, koliko pitne vode bomo nadomestili z deževnico. Druge prednosti deževnice pa izhajajo iz njenih fizikalnih lastnosti. Gre za bistveno mehkejšo vodo, kot je pitna, saj ne vsebuje mineralov, zato posledica njene uporabe ni nalaganje vodnega kamna. To je dobrodošlo predvsem pri porabnikih vode, kot so pralni in pomivalni stroj ter grelniki vode, saj se v njih ne bo nabiral vodni kamen. To jim podaljša dobo nemotenega delovanja, mi pa se izognemo čiščenju vodnega kamna. Ta se ne bo nabiral niti v straniščnih školjkah ter drugih površinah, ki so v stalnem stiku z vodo. Pri pranju prerila z deževnico prihranimo tudi pri količini pralnega praška, mehčalca pa sploh ne potrebujemo. Deževnico ljubijo tudi rastline, saj ne vsebuje železa, mangana in drugih kovin.

Kaj potrebujemo za uporabo zunaj?

Najbolj preprost zajem deževnice so posode, ki jih postavimo pod žlebove ali pa preprosto na vrt, da v njih dežuje. Posode, v katere jo zbiramo, naj bodo iz gladkih plastičnih mas, najbolje iz polietilena, ki je primeren za shranjevanje živil in vode, ter temne barve, saj je tako pogojev za razvoj mikroorganizmov, bakterij in alg, manj. Tako zbrana deževnica ni popolnoma nič prečiščena in je primerna zgolj za zalivanje vrta, trate, sadovnjaka. 

Deževnica | Avtor: Profimedia Profimedia

Druga možnost je vgradnja podzemnega zbiralnika, v katerega se bo prek žlebov stekala vsa deževnica s strehe. Zbiralnik je lahko tudi nadzemni, vendar je vkopana različica boljša in ima več prednosti. Ker je temperatura pod zemljo precej konstantna, je kakovost vode boljša, predvsem pa se izognemo možnosti zmrzovanja zbrane vode pozimi. Pogoj za to je, da je zbiralnik vkopan vsaj 60 centimetrov pod površino. Dodatna prednost je tudi, da so zbiralniki lahko vsaj pohodni, če že ne povozni, zato lahko prostor nad njimi izkoristimo za kaj drugega. 

Deževnica | Avtor: Profimedia Profimedia

Zbiralniki so največkrat narejeni iz polietilena, lahko so pravokotni ali pa okrogli. Za prve je treba skopati več površine, za druge pa bolj v globino. Lahko pa izberemo betonski zbiralnik, kar je še posebej priporočljivo tam, kjer je nivo podtalnice visok. Vsi imajo teleskopski pokrov, ki je v nivoju tal in vedno dostopen. Opremljeni morajo biti s filtrom, ki je nameščen pred vstopom deževnice v zbiralnik. Ta jo očisti večjih nesnag in delcev. Filter je treba občasno čistiti, da se ne zamaši, zato je smiselno en filter namestiti še na žleb, da bo zadržal listje in druge večje nesnage. 

V zbiralnik za deževnico, ki jo bomo uporabljali zgolj zunaj, je smiselno namestiti še potopno črpalko, s katero bomo denimo prek vrtne cevi vodo črpali do zelenjavnih gredic, cveta in grmovnic ali do parkirišča, kjer bomo z njo oprali hišnega konjička.

Sistem za deževnico, ki jo uporabimo v hiši

Enak zbiralnik uporabimo tudi, če bomo deževnico speljali v hišo, le njegovo prostornina mora biti večja. Razlika je tudi v opremi, ponudniki zagotavljajo sestavljene sisteme za uporabo deževnice v hiši. Del teh je tudi tako imenovana črpalčna postaja, ki črpa deževnico do njenih porabnikov ter hkrati samodejno preklopi na javni vodovodni sistem, če je deževnice premalo. Za tako uporabo potrebujemo vzporedni cevni sistem.

Deževnica | Avtor: Profimedia Profimedia

Čiščenje deževnice za uporabo v gospodinjstvu poteka v štirih fazah:

  • V prvi fazi čiščenje deževnice poteka prek filtrirnega sistema, pri čemer voda steče zbiralnik, nesnage in manjši del vode pa v kanal.
  • V drugi fazi dušilni dotočni nastavek filtrirano vodo dovaja na dno zbiralnika, kamor se lahko usedejo delci umazanije, manjši od 0,35 milimetra, s tem je preprečeno vrtinčenje, v vodo na dnu pa je dodatno doveden še kisik. 
  • V tretji fazi čiščenja delci umazanije, ki so lažji od vode, na njeni površini tvorijo plavajoč sloj, ki ga pretočni sifon v zbiralniku pri pretoku vode odstrani. 
  • V zadnji fazi čiščenja odvzem zbrane deževnice poteka prek plavajočega odvzema  približno 10 centimetrov pod gladino, kjer je kakovost vode najboljša.


Za stalen pretok vode moramo izbrati ustrezno velik zbiralnik

Za kar najboljšo kakovost vode mora biti zagotovljen stalni pretok deževnice, zato je zelo pomembno, kakšno velikost zbiralnika bomo izbrali. Ta je najprej odvisna od povprečne količine padavin na območju, pomembno je tudi, kako veliko streho imamo na razpolago, ter koliko je članov gospodinjstva. V povprečju velja, da štiričlanska družina, ki bo deževnico uporabljala zunaj in v hiši, potrebuje zbiralnik s prostornino od sedem do 10 tisoč litrov in streho s površino najmanj 100 kvadratnih metrov. Kadar je deževnica namenjena zgolj zalivanju vrta in občasnemu pranju avtomobila, pa velja, da za približno 500 kvadratnih metrov površine potrebujemo od tri do pet tisoč litrov velik zbiralnik in vsaj 70 kvadratnih metrov veliko streho.

Vedeti je tudi treba, da vsaka strešna kritina ni primerna za zbiranje deževnice. Najbolje je, če imajo strešniki gladko površino, kot denimo glineni, skrilavci, ali strešniki iz umetne snovi. Niso pa primerne strehe, ki so krite z betonskimi strešniki ali bitumenskimi skodlami. Pri kovinski kritini velja, da je prek nje zbrana deževnica manj primerna za zalivanje vrta, saj lahko vsebuje precej kovin, ki jih rastline ne marajo.

Deževnica | Avtor: Profimedia Profimedia
Komunalno podjetje zaračuna takso za deževnico

Po uredbi o odvajanju in čiščenju meteorne vode, je treba za deževnico, ki se steka v javni kanalizacijski sistem, plačati takso za obremenitev odpadnih voda. To velja za deževnico, ki gre prek streh neposredno v kanalizacijo, in tudi tisto, ki jo zberemo in potem uporabimo v hiši, saj se tudi ta na koncu steka v javno kanalizacijo. Uporabo deževnice v hiši je zato treba prijaviti na pristojnem komunalnem podjetju, taksa pa se izračunava na podlagi površine strehe. Če deževnico zbiramo in uporabljamo zgolj zunaj, te takse ne plačujemo. 

Več o gradnji in obnovi ter izkušnjah z njima najdete tukaj.

 


 

Komentarjev 7
  • Snežinko 09:56 01.maj 2019.

    Saj se hecate, ane? Gledam račun za komunalo: od 90€ je 12 voda, ostalo so smeti in prispevki. Za 10€ mesečno se mi ne splača niti GLEDATI za montažo takega sistema, kaj šele investirati vanj. Poleg tega pa: sosed je ...prikaži več skopal "štirno" in od tam črpal vso vodo. Po parih mesecih je dobil obisk vodnega podjetja, da "tako pa ne bo šlo". Ker je priključen na kanalizacijo mora to plačevat. Rezultat: plačuje enako, kot če bi jemal vodo iz vodovoda. Torej vložek v štirno vržen stran. Škoda denarja.

  • muceli 09:09 01.maj 2019.

    ...... (prevelik komentar) ..ne pralni stroj in pomivalni stroj ne potrebujeta dodatkov za mehčanje, oziroma odpravo vodnega kamna, ker ga pač ni, voda je pitna, ne vsebuje klora, nima nobenega stika s plastiko (rezervoar ali plastične cevi), razen cevi v ...prikaži več hiši (kovinske) ima voda stik zgolj z betonom (streha in zbiralnik), ne plačujemo dragih položnic za vodo. Skratka povsem pozitivna izkušnja.

  • muceli 09:04 01.maj 2019.

    ... (prevelik komentar) ... ne uporabljamo nobenih mehanskih filtrov, ker se vse "nečistoče" usedejo na dno zbiralnika (čiščenje na cca 8-10 let, traja pa eno dopoldne. Za "bakteriološko" obdelavo koristimo zgolj UV dezinfektor. Vodo smo večkrat analizirali in ustreza vsem ...prikaži več parametrom. Slabosti takega sistema: potrebno varčevanje, voda ne vsebuje mineralov (rešimo s občasnim pitjem mineralnih vod), 1x na dve leti menjava uv žarnice (cca 100 eur). Prednosti: voda je mehka (ni vodnega kamna, ...