"Iz net meteringa bomo izpadli prej, kot so nam obljubili"

Ko gre za samooskrbne sončne elektrarne (SSE), teh je nekaj manj kot 70.000, je lani jeseni odmevala predvsem novica, da dobavitelj SunContract odjemalcem odpoveduje net metering oziroma letno netiranje in s tem tudi pogodbe, razen če se odločijo za prehod v novo shemo. 

To je povzročilo negotovosti med številnimi lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn, ki so v stari shemi letnega netiranja, pa čeprav nobeden od drugih dobaviteljev električne energije ni izrecno napovedal, da bi lahko sledil prej omenjenemu podjetju. 

Za dobavitelje plačilo izgub

Da bi umirili razmere in preprečili kakršne koli špekulacije ali celo morebitne odpovedi pogodb v prihodnje, so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo področje letnega netiranja zelo natančno uredili v decembra sprejetem in tudi že veljavnem novem zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1). 

Na splošno določila prinašajo rešitve, s katerimi so lahko zadovoljni dobavitelji in tudi lastniki SSE, ki spadajo v shemo letnega netiranja. Spomnimo, dobavitelji bodo dobili povrnjene stroške oziroma izgube, ki jim nastajajo zaradi letnega netiranja. Za leto 2025 naj bi iz naslova prispevka OVE in SPTE dobili 16 milijonov evrov, potem pa do vključno leta 2030 po 21 milijonov evrov vsako leto. Takšne so za zdaj namreč ocene izgub. 

Slovenija Pod streho Nenaden preobrat pri pokrivanju izgub dobaviteljev

Za odjemalce prepoved odpovedi pogodb

Kaj pa dobijo lastniki SSE, pri čemer je treba poudariti, da gre le za gospodinjstva s sončnimi elektrarnami na strehah? 
V zakonu je določeno, da jim dobavitelji izgub, ki nastajajo zaradi razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije, ne smejo zaračunati.  

Odjemalci, vključeni v sistem letnega netiranja, so z naložbami v samooskrbne sončne elektrarne namreč pomembno prispevali (in še prispevajo) k doseganju strateških podnebno-energetskih ciljev RS in posledično EU, zato po mnenju pripravljavcev zakona ne smejo nositi bremena dobaviteljev. 

Poleg tega je v zakonu jasno določeno tudi, da dobavitelji ne smejo odstopiti od pogodb o samooskrbi v shemi letnega netiranja, niti ne smejo zavrniti sklenitve pogodbe z novimi odjemalci. Ali drugače, če se odjemalec z letnim netiranjem odloči zamenjati dobavitelja, ga novi dobavitelj ne sme zavrniti. A to velja le za dobavitelje, ki že imajo sklenjene takšne pogodbe, torej že poslujejo z gospodinjskimi odjemalci z letnim netiranjem. 

Tako naj bi bili vsi ti odjemalci zaščiteni, zgodba, da bi dobavitelj odpovedal pogodbe ali da jih novi ne bi žele sprejeti, pa naj se ne bi ponovila. 

Hkrati je v zakonu določeno, da vsi odjemalci, ki s svojimi SSE spadajo v shemo letnega netiranja, lahko v njej ostanejo, vse dokler naprave, za katere so dobili soglasja, delujejo. 

Net metering le do 2030

A natančnejše branje določil zakona tega nujno ne potrjuje. Določila o prepovedi zaračunavanja izgub ter odpovedi pogodbe in zavrnitvi novega odjemalca, dobavitelje električne energije namreč zavezujejo le do konca leta 2030. 

Ali to pomeni, da se bodo leta 2031 dobavitelji lahko odločili množično odpovedati pogodbe o letnem netiranju in ga takrat praktično čez noč ukinili? 

Na ministrstvu na naše vprašanje odgovarjajo, da novi ZSROVE tematiko res ureja le do konca leta 2030, kaj se bo dogajalo po tem datumu, pa je v tem trenutku težko napovejo. "Bistveno je bilo, da se na kratek rok uredijo pereče težave, kar sprejete določbe v ZSROVE-1 v celoti omogočajo. V tem petletnem obdobju je še dovolj časa, da se celovito ter v sodelovanju s ključnimi deležniki ustrezno naslovi tudi to obdobje," še dodajajo.

Reševanje Pod streho Izgube naj zmanjšajo z boljšim upravljanjem, ne na račun davkoplačevalcev

Hkrati pa so v obrazložitvah zakona navedli, da zakonsko predpisano letno netiranje "vsaj do konca leta 2030 zagotavlja, da bodo vsi odjemalci, ki so investirali v naprave za samooskrbo, to investicijo lahko povrnili". 

Po njihovih navedbah je trenutna povprečna povračilna doba naložbe približno pet let, to pa "zagotavlja povračilo vsem – tudi tistim, ki so se v sistem vključili najkasneje, tistem, ki so se vključili še prej, pa toliko bolj". Poleg tega imajo odjemalci z napravo za samooskrbo vedno možnost prehoda v sistem samooskrbe po tem zakonu, ki sicer ne določa več obveznega netiranja, vseeno pa prinaša številne in znatne finančne koristi, še dodajajo. 

Rekli so, dokler deluje naprava, zdaj pa ... 

Ali to drži, bo pokazal čas in odziv lastnikov SSE z letnim netiranjem, ki so se v shemo vključili tik pred zdajci. Na podlagi odziva enega od bralcev lahko rečemo, da se vsem naložba do konca leta 2030 zagotovo ne bo povrnila. Sončno elektrarno je v omrežje priključil poleti 2024, glede na višino naložbe, količino proizvedene in porabljene električne energije ter fiksnih stroškov, ki jih tudi kot odjemalec z letnim netiranjem plačuje, pa je izračunal, da se mu bo naložba povrnila v osmih, torej sredi leta 2032. 

Kot nam je še povedal, ga moti tudi, da so mu v času, ko se je za naložbo odločal, zagotavljali, da bo v shemi letnega netiranja, vse dokler bo njegova naprava delovala. Po letu 2030 pa bo odličitev o obstoju netmeteringa prepuščena dobaviteljem. 

Če se dobavitelji po letu 2030, ko jih ne bodo zavezovale zakonske obveznosti, odločijo, da ukinejo letno netiranje, bo njegova naprava bistveno več kot polovico življenjske dobe delovala v novi, zanj manj ugodni shemi. Najmanj, kar bo moral narediti, je, da k elektrarni priključi še baterijski hranilnik. 

Slovenija Pod streho Zakaj bomo net metering reševali vsi? To pravijo odgovorni

Net metering v drugih državah

Na ministrstvu postopno umikanje letnega netiranja utemeljujejo tudi s praksami v nekaterih drugih državah članicah EU. Nizozemska netiranje ukinja postopno od leta 2025. Delež proizvedene električne energije, ki se ga lahko netira, se bo vsako leto zmanjšal za približno devet odstotnih točk. Leta 2024 so netirali 100 odstotkov proizvedene električne energije, lani je delež padel na 91 odstotkov, letos pa na 82 odstotkov, in tako naprej, dokler sistem leta 2031 ne bo več veljal.  

V Flandriji (Belgija) bo sistem net meteringa ukinjen 1. januarja 2027. Od takrat pa do leta 2030 bodo presežki proizvedene električne energije odkupljeni po 50 odstotkih dobavne cene, po letu 2030 pa po razumnih tržnih cenah. 

Italija je sistem netiranja postopno začela ukinjati konec 2024. Pogodb, ki so bile takrat v veljavi že 15 let, niso podaljšali. Presežke proizvedene električne energije obračunajo po tržnih cenah, uporabniki pa so prešli v nov sistem. Od letos bo sledil postopen iztek obstoječih pogodb, ko posamezna pogodba doseže veljavnost 15 let.