Pod streho > Varčna hiša
6989 ogledov

Takšno prihodnost napovedujejo sončnim elektrarnam

sončna elektrarna Profimedia
Do leta 2050 naj bi se naložbe v sončne elektrarne precej znižale, potenciala pa ne bomo izkoristili.

V poročilu Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050, ki so ga pripravili v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, avtorji navajajo, da tehnični potencial sončnih elektrarn postavljenih na strehah, parkiriščih in degradiranih območjih pri nas predstavlja nekaj več kot 27 TWh letne proizvodnje elektrike iz sonca. 

„V idealnih pogojih bi toliko elektrike iz sonca lahko proizvedli, če bi s fotovoltaiko opremili vse primerne strehe. Seveda so pri tem ovire: sonce sveti le podnevi, za rabo te energije tudi ponoči potrebujemo baterije ali drug način shranjevanja, vprašanje je tudi ali omrežje kaj takega sploh prenese oziroma potrebuje. Naslednja ovira je cena – če so sončne elektrarne predrage (ob upoštevanju vseh stroškov, tudi okoljskih), jih seveda ne bo. Leta 2015 smo na primer s sončnimi elektrarnami proizvedli 257 GWh, leta 2016 274 GWh in 2018 254 GWh elektrike,“ pojasni eden od avtorjev poročila dr. Marko Kovač.

Sončna elektrarna na hiši Sončna elektrarna Pod streho Sončna elektrarna bo optimalno delovala v teh pogojih

Lahko bi dosegli dvakratnik trenutne proizvodnje

Za zdaj delež elektrike proizvedene iz sončnih elektrarn ne doseže niti dva odstotka, ocenjen idealni potencial pa bi lahko dosegel skoraj dvakratnik vse zdaj proizvedene elektrike v Sloveniji (16,5 TWh). A eno so ocene in potenciali, drugo pa realnost. „Študija le pregleduje možnosti, to še ne pomeni, da je treba fotovoltaiko dati na vsako streho.“ 

Sončna elektrarna | Avtor: Profimedia Profimedia
Prav strehe, na katerih bi v prihodnjih letih lahko postavili sončne elektrarne, so največja potencialna površina. V poročilu so ocenili, da te predstavljajo skoraj 97 odstotkov vseh razpoložljivih površin, ostalo pa parkirišča in degradirana območja. Enostanovanjske stavbe predstavljajo 32 odstotkov ali 88 milijonov kvadratnih metrov, strehe večstanovanjskih stavb 13 odstotkov ali 37 milijonov kvadratnih metrov možnih površin za postavitev sončnih elektrarn. 

Realno je primernih od 20 do 50 odstotkov streh

Ker pa morajo strehe izpolnjevati določene pogoje, predvsem sta pomembni njihova usmerjenost in naklon, avtorji ocenjujejo, da je po zelo optimistični oceni med vsemi strehami primernih približno 50 odstotkov. Po nekaterih drugih podatkih pa so prišli do „20 odstotkov streh, kar se zdi dobra ocena. Večjo izkoriščenost pričakujemo pri večjih strehah, na primer industrijski, gospodarski in podobni objekti, manjšo pa pri stanovanjskih.“

V študiji so se avtorji ukvarjali tudi z ocenami naložb v sončne elektrarne, njihovimi izkoristki in ceno elektrike, proizvedene iz nje v prihodnosti oziroma do leta 2050. Pri tem so upoštevali več dejavnikov oziroma vhodnih podatkov. Med prvimi je osončenost, ki sega od 1181 kWh/m² za Savinjsko regijo pa vse do 1342 za kWh/m² za Obalno-kraško regijo, v Osrednjeslovenski je 1213,5 kWh/m², uteženo povprečje za Slovenijo pa znaša 1240 kWh/m².  

Sončna elektrarna na hiši | Avtor: Profimedia Profimedia
Pričakovani so večji izkoristki fotovoltaičnih panelov

Primerjava s trajanjem sončnega obsevanja razkrije, da v povprečju elektrarne izkoristijo 59,8 odstotka razpoložljivih ur. „Če upoštevamo še nagib PV panelov ( v Sloveniji so ti praviloma nagnjeni proti jugu od 30 do 35°) pa se lahko izkoristek spusti vse do 48,4 odstotka.“ 

Na podlagi meritev trajanja mesečnega obsevanja od leta 1960 do 2016 za Ljubljano so ugotovili tudi, da v povprečju mesečno število ur sončevega sevanja vsako leto zraste za približno 0,7 ure, izkoristek fotovoltaičnih panelov pa se zato poveča za 0,4 odstotka. Če bi se oziroma se bo trend nadaljeval, bi leta 2050 sončne elektrarne lahko izkoristile za 13 odstotkov več ur sončnega sevanja. 

Na drugi strani pa je treba pri končnem izkoristku celic upoštevati tudi druge dejavnike, med tistimi, ki so najbolj vplivni, je na primer degradacija celic, ki lahko izkoristek znižajo od 0,5 do 1,3 odstotka na leto. Pri novejših fotovoltaičnih panelih ga zaradi razvoja tehnologije v zadnjih letih, ki je omogočila izdelavo inverterjev, ocenjujejo na en odstotek. „Večina znanih analiz potenciala PV v zadnjih letih uporablja (generični) izkoristek 16 odstotkov, do leta 2050 pa približno 22 odstotkov.“

Sončna elektrarna na hiši Sončne elektrarne Pod streho Sončna elektrarna je lahko renta. Je res?

Pri ocenah vrednosti naložb v sončne elektrarne v prihodnje so upoštevali tudi tako imenovani Swansonov zakon. „Pred leti je povezavo med ceno in povprečno letno proizvodnjo PV-panelov opazil Richard Swanson.  Zakon pravi, da se pri vsaki podvojitvi proizvodnje cene solarnih panelov znižajo za 20 odstotkov. Ker je povečevanje proizvodnje približno konstantno, cene panelov padejo za približno 10 odstotkov letno.“ 

Cene naj bi padle za slabih 40 odstotkov

Glede na vse vstopne podatke za Slovenijo in iz različnih mednarodnih študij so avtorji poročila ocenili, da bo cena enega kilovata priključne moči sončnega panela pri površinah do 200 kvadratnih metrov, leta 2050 približno 780 evrov, zdaj v povprečju znaša približno 1230 evrov. Padec cene je ocenjen na nekaj manj kot 40 odstotkov.

Tako bo cena za proizvedeno megavatno uro elektrike, upoštevajoč tudi referenčne stroške glede na površino streh stavb od 40 do 105 evro, zdaj pa ti stroški znašajo od 70 do 170 evrov za megavatno uro elektrike. Če upoštevamo le sončne elektrarne do 200 kvadratnih metrov, pa je zdaj cena 126 evrov/MWh, leta 2050 pa naj bi bila 76 evrov/MWh. To je približno 40 odstotni padec cene.

Sončna elektrarna na hiši Samooskrba Pod streho Izračunali smo, kdaj se sončna elektrarna splača in kdaj ne stensko ogrevanje Iz prakse Pod streho Talno ali stensko ogrevanje? V tem primeru je boljše drugo

 

Komentarjev 3
  • peter7 20:34 24.junij 2020.

    Le združitev lastnosti je potrebna. Lastnosti kritine in sončnih panelov, pa bo račun drug ...

  • Avatar ovca
    ovca 10:29 24.junij 2020.

    Razgradnjo panelov so ze pogruntali? Brez da onesnazijo naravo 5 x bolj kot karkoli drugega? 😁

  • Marcelko 09:40 24.junij 2020.

    Krasno, torej bom ta napredek gledal iz nebes. 30 let se bo rabilo za tak preskok. Še v Butalah so hitrejši.

Sorodne novice