Popotnik
23656 ogledov

Akcija turistični boni: Velike razlike

trajnostni turizem Profimedia
Raziskali smo, kje je korona kriza v Sloveniji udarila najbolj in kje so zalegli turistični boni.

Tudi v muzejih, parkih in sobah pobega se spopadajo s koronakrizo. Najbolj je udarila po tistih, ki se nahajajo na za Slovence nezanimivih turističnih območjih, ki so prejšnja leta privabljala tuje goste. Kljub temu je večina z ukrepom turističnih bonov zadovoljna, saj pravijo, da posredno koristijo tudi njim.

Kobarid: Med prvimi občutili vpliv covida-19

V Kobariškem muzeju so že februarja zaradi pojava covida-19 v Italiji zaznali odpovedi italijanskih skupin, v začetku marca pa se je obisk skoraj povsem zaustavil. Od 13. marca do 30. aprila 2020 je bil muzej zaradi epidemije kar 50 dni zaprt – najdlje v 30-letni zgodovini. Nazaj so ga sicer odprli takoj, ko je bilo to mogoče, obiskovalci pa so se v maju in juniju postopoma in v manjšem številu vrnili.

Kobariški muzej | Avtor: Jošt Gantar, arhiv Turizem dolina Soče Jošt Gantar, arhiv Turizem dolina Soče
"V spomladanski sezoni smo zaradi zaprtega muzeja in epidemije izgubili vse slovenske in italijanske skupine, v šestih mesecih smo zato zabeležili dobrih 4 tisoč obiskovalcev, kar je le 20 % lanske realizacije," pravi Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja.

Kot opaža Šolar, se je struktura gostov, med katerimi so pomembno vlogo imeli Italijani (predstavljali so tretjino vseh gostov) in ostali tujci (prav tako tretjina), zdaj korenito spremenila. 70 odstotkov vseh gostov je Slovencev, Italijanov je približno 12 %, Nemcev 8 %, preostali pa so obiskovalci iz drugih držav.

Cen vstopnic za muzej podobno kot drugi ponudniki v regiji niso spuščali, dodatno pa so uvedli popust za tiste obiskovalce, ki hkrati obiščejo slap Kozjak in Kobariški muzej.

"Dolina Soče je zdaj polna, boni delujejo"

Stanje pa se vendarle izboljšuje, kot pravi Šolar, je julijska slika povsem drugačna. "Dolina Soče je polna, ocenjujemo, da ukrep razdelitve turističnih bonov deluje. Realizacija julijskega obiska v Kobariškem muzeju je kar 99,8 % glede na lanski julij," pojasnjuje. Samo v juliju so imeli 7.426 obiskovalcev, torej skoraj dvakrat več kot v prvih šestih mesecih skupaj.

Po Šolarjevih besedah so bili ukrepi države Kobariškemu muzeju v veliko pomoč, predvsem ukrep manjšega plačevanja prispevkov za tiste, ki so v času epidemije delali, in ukrep čakanja na delo. V marcu in aprilu je namreč doma ostalo 5 od 8 zaposlenih v muzeju, a so bili že julija vsi polno angažirani v delovni proces.

Pivka: Posvečanje domačim gostom se jim je obrestovalo

Nekoliko drugačne strukture gostov kot v Kobaridu pa so že od začetka delovanja navajeni v Parku vojaške zgodovine v Pivki. "Že vseskozi prevladujejo gostje iz Slovenije, ki v povprečju ustvarijo za skoraj tri četrtine celotnega obiska, letos pa bo ta delež še nekoliko višji. Julija, recimo, so tuji obiskovalci predstavljali le dobrih 13 % celotnega mesečnega obiska," pojasni Andreja Požar Vadnjal, ki doda, da sta se posvečanje slovenskemu gostu in promocija na domačem tržišču Parku še zlasti obrestovala v času zapiranja mej.

"Število obiskovalcev je maja in junija dejansko preseglo pričakovanja iz kriznega načrta, julija in avgusta pa se je skoraj izenačilo oziroma ponekod tudi že preseglo lanski delež obiskovalcev v enakem obdobju," dodaja Požar Vadnjalova. Kljub visokim rezultatom pa ostajajo s pričakovanji do konca leta previdni – letošnja sezona je namreč, kot pravijo, za drugo polovico leta še povsem nepredvidljiva.

Park vojaške zgodovine si je v letošnjem letu vključno s prvimi dnevi avgusta ogledalo blizu 14.000 obiskovalcev, kar predstavlja slabo polovico oz. 49 % lanskega obiska v enakem obdobju. Na to je vplivalo tudi zaprtje šol, saj so prav šolske skupine, poleg izletniških, predstavljale pomemben delež med obiskovalci.

Park vojaške zgodovine | Avtor: Arhiv Parka vojaške zgodovine Pivka Arhiv Parka vojaške zgodovine Pivka
Ugodnosti ob kombiniranem obisku so se dobro "prijele"

Namesto cenejših vstopnic in storitev so obiskovalce, podobno kot v Kobariškem muzeju, nagovorili z več popusti in ugodnostmi. Na dan ponovnega odprtja so vsem obiskovalcem nudili 50 % otvoritvenega popusta pri nakupu vstopnice, 10-odstotni popust pa so obdržali vse do konca maja.

Že pred leti so se povezali s Parkom Škocjanske jame in Kobilarno Lipica in skupaj pripravili ugodnosti ob kombiniranem obisku, te popuste so za to, da privabijo domače goste, še nadgradili. Akcija je bila očitno dobro sprejeta, pravijo, saj so že kmalu zabeležili unovčenja novih kuponov s popustom.

Posredno so jim pomagali tudi turistični boni

Ne glede na to, da je unovčenje turističnih bonov vezano neposredno na ponudnike nočitev, se v Parku vojaške zgodovine zavedajo, da sta njihova uvedba in koriščenje v regiji posredno v veliki meri doprinesla tudi k povečanju domačih obiskovalcev v muzeju.

Pivka namreč zaradi svoje lege ob glavni prometnici proti morju velja za regijo izrazito prehodnega značaja, kjer pomemben delež predstavljajo slovenski in tuji obiskovalci, ki potujejo na morje. Med preostalimi ukrepi, ki jih je ponudila država podjetjem v času epidemije, pa so v času zaprtosti zaradi zmanjšanega obsega dela koristili ukrep čakanja na delo za del kolektiva.

Rogatec: Izpadli iz vseh ukrepov za blaženje posledic epidemije

Drastičen upad števila obiskovalcev pa so v primerjavi z lanskim letom beležili tako v Muzeju na prostem Rogatec kot tudi na dvorcu Strmol. "Lani smo imeli do konca julija 11 tisoč, letos pa le 1100 obiskovalcev," pravi Nives Brezovnik z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj (ZKTR) Rogatec. Poleg tega so v času epidemije zaradi pravno formalnega statusa delovanja zavoda (ohranjanje kulturne dediščine in ne turistična dejavnost) izpadli iz vseh ukrepov za blaženje posledic epidemije, kljub temu da so potrebovali pomoč države.

Strmol | Avtor: Arhiv ZKTR Rogatec Arhiv ZKTR Rogatec
Njihov najpomembnejši tržni delež so vsako leto doprinesle šolske skupine, ki so zaradi nastale situacije od meseca marca odpovedovale vse izlete in ekskurzije. Zato so se morali hitro odzvati in prilagoditi novim razmeram. "Čez noč smo se z novo ponudbo in paketi preusmerili na individualne obiskovalce ter prilagodili svoje prikaze in doživljajske delavnice," pojasnjuje Brezovnikova. Večina trenutnih obiskovalcev so, kot dodaja, domači gostje.

Ob koncu šolskega leta so v ZKTR Rogatec vsem odpovedanim šolskim skupinam poslali kupon za nakup družinske vstopnice za vsakega otroka (2749 otrok + 112 učiteljev). Tako so se želeli približati otrokom in njihovim družinam ter jim za ugodno ceno omogočiti obisk muzeja, dvorca, rokodelskega centra z doživetjem v doživljajskih delavnicah.

Oblikovali so skupne pakete in dodatne vsebine

Tudi v Rogatcu so se preko oblikovanih paketov, ugodnih vstopnic in dodatnih vsebin povezali z bližnjimi ponudniki. Sodelujejo z zdravilišči v Rogaški Slatini in Podčetrtku ter z drugimi namestitvami v okolici, turistično-informacijskimi centri in kulturnimi ustanovami. Dvig števila obiskovalcev pripisujejo tudi turističnim bonom, saj posledično gostje, ki se odločajo za prenočišča v Rogatcu in neposredni okolici, obiščejo tudi muzej in dvorec.

Ljubljana: Vrata so morali zapreti ob najslabšem možnem času

V Slovenskem etnografskem muzeju so morali vrata zaradi epidemije zapreti prav v času, ko navadno beležijo odlične rezultate z obiskanostjo svojih razstav in dogodkov. Kot pravi Maja Kostric Grubišić, je v tem času vsako leto veliko skupinskih ogledov muzeja kot tudi posameznih obiskovalcev. Na srečo so v času epidemije ohranili redno financiranje, kar je omogočalo, da je delo muzeja, sicer na prilagojen način, potekalo tekoče.

V primerjavi z letom prej se je v letošnjem prvem polletju obisk zmanjšal za 64 %. Razmerje med domačimi obiskovalci in obiskovalci iz tujine v zadnjem trimesečju je 90 : 10. Najboljši obisk muzej beleži v času, ko ima organiziran prost vstop (prve nedelje v mesecu, vsak dan po 18. uri).

(Foto: Slovenski etnografski muzej) | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Stanje se počasi izboljšuje

Po ponovnem odprtju muzeja maja 2020, pa obisk po besedah sogovornice iz tedna v teden počasi raste, čeprav še zdaleč ne dosegajo številk preteklih let. "Muzej v 'pokoronskem' obdobju obiskujejo posamezniki in družine, najavljenih skupin (razen redkih izjem) ni. Od sredine julija naprej v SEM opažamo porast tujih obiskovalcev, ki pa jih je še vedno zelo majhen v primerjavi z rezultati preteklih let v poletnem obdobju," pojasnjuje.

So pa z namenom, da privabijo več obiskovalcev, prilagodili svoje programe in pripravili posebne akcije za obiskovalce. Muzej denimo nudi prost vstop za vse obiskovalce med torkom in nedeljo od 18.00 do 21.00, sodeluje v skupni akciji 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij, po ugodni ceni ponuja skupno vstopnico za ogled treh muzejev na Metelkovi, soustvarja poletni utrip muzejske ploščadi na Metelkovi …

Sobe pobega so se v času epidemije preselile na splet

Enigmarium 'Escape Room' je po prvi sobi pobega v Ljubljani leta 2014 svoje projekte zagnal še v Kranjski Gori, Mariboru, Mojstrani, Murski Soboti, Laškem, Slovenj Gradcu, Slovenski Bistrici, Tolminu in na Bledu, poleg tega pa so se razširili tudi izven države, v Zagreb, Pulo in Trst. Z inovativnimi pristopi so med drugim uspeli 'igrificirati' muzejski eksponat Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani ter dva srednjeveška gradova – Ljubljanski grad in Morosini Grimani pri Puli.

V času epidemije, ko so morale vse njihove sobe pobega zakleniti svoja vrata, so zasnovali online sobo pobega in jo le v tednu dni tudi realizirali. Kot pravijo, je igro Otok igralo več tisoč igralcev v Sloveniji in na Hrvaškem. "Najbolj pa smo veseli, ko vidimo, da se k nam igralci po končani epidemiji vračajo," pravi Nataša Potočnik, soustanoviteljica in kreativna direktorica.

Pogrešajo tuje obiskovalce, ki jih je občutno manj kot lani

soba pobega | Avtor:
Zaradi spoštovanja priporočil NIJZ so morali poslovanje nekoliko prilagoditi – povečali so čas med obiskoma dveh skupin, da se igralci ne srečujejo in da je dovolj časa za zračenje ter za temeljito dezinfekcijo.

"Situacija sicer ni rožnata, v Enigmariumu v Ljubljani smo junija 2020 dosegli le 47 % lanskega obiska v istem mesecu, julija 2020 pa 39 % lanskega obiska v istem mesecu," pojasnjujejo.

Trenutno več časa posvečajo pripravi online programov iger in 'teambuildigov', zato upajo, da bo njihovo delo obrodilo sadove in jeseni vsaj malo popravilo končen rezultat. Predvsem pogrešajo turiste, ki so letos julija predstavljali le 13 % vseh obiskovalcev – v enakem obdobju lani je bilo turistov občutno več, približno 50 %.

"Dobro bi bilo, če bi vavčerje lahko koristili tudi za doživetja"

Cen niso prilagajali, saj pravijo, da nimajo več manevrskega prostora, da bi jih lahko znižali. So pa vsem, ki so med karanteno prišli do konca njihove spletne igre, omogočili manjšo ugodnost pri obisku.

Z ukrepi države so načeloma zadovoljni, pomagala so jim nepovratna sredstva v obliki subvencij plač za zaposlene na čakanju, prav tako so bili veseli ugodnega kredita z jamstvom države. A menijo, da bi bilo dobro, če bi Slovenci turistične vavčerje lahko koristili tudi za doživetja, ne le za prenočitev. "S tem bi gotovo oživela tudi turistična ponudba v mestih, ne le na obali in v nekaj priljubljenih turističnih destinacijah," poudarijo.

Precej spregledana panoga, ki jo razpisi zaobidejo

Na ravni panoge, kjer so povezani z ostalimi ponudniki sob pobega, pa so na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) med časom epidemije naslovili pobudo, da bi se bolj pomagalo tudi njihovi dejavnosti. "Veseli bi bili vključitve naše dejavnosti v strategijo trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2021 – 2025, predlagali pa smo tudi, da se dejavnost vključi v razpise za spodbujanje in pomoč turističnim dejavnostim," pojasnjujejo.

Trenutno je njihova panoga namreč precej spregledana, kljub temu da so aktivni deležniki na področju turizma. Niso se mogli recimo prijaviti na razpis za sofinanciranje promocije slovenske turistične ponudbe v letu 2020, saj se je lahko prijavil le tisti, ki ima registrirano glavno gospodarsko dejavnost na področju gostinstva (gostinstvo in hoteli) ali na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti – v to kategorijo spadajo potovalne agencije, organizatorji potovanj in drugi, ki opravljajo s potovanji povezane dejavnosti.

Goriška Brda intervju Popotnik Velik potencial, ki ga premalo izkoriščamo
 
Komentarjev 4
  • Avatar Pattiosta
    Pattiosta 00:17 10.avgust 2020.

    Dobrodošli v najboljšem erotičnem klubu -- www.Sextis.fun

  • Albatroz 14:46 09.avgust 2020.

    Cen pa ne nižajo ni jim jasno da bolje da kupijo trije vstopnico za 0,80€ kot pa dva za 1,00€ ker gost ne pogreša treh oliv knponudbi bo pa si juh posledično vsak tretji kupil če bodo v naknadni ponudbi ob obisku

  • migi 11:20 09.avgust 2020.

    glavno da ima Počivalnik za "svoje" terme gužvo na kvadrat...ostalo ga ne zanima!!!!!!

Sorodne novice