Slovenija > 25 let Slovenije
30 ogledov

Imamo težave s svojo vinsko identiteto?

vino Žurnal24 main
Prejšnji konec tedna se je na Gospodarskem razstavišču končalo 58. mednarodno ocenjevanje vin. Več kot 40 degustatorjev iz 14-tih držav je med več kot 400 vzorci vin iz 21-tih držav izbralo najboljše. Slovenska vina so v vrhu. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj je lepo živeti v Sloveniji.

Predstavnik OIV (International Organisation of Vine and Wine) Guido Baldeschi je na nedavnem mednarodnem ocenjevanju vin izpostavil: "Slovenska vina vsako leto bolj potrjujejo, da so protagonisti celotnega svetovnega vinskega scenarija. Vsem ljubiteljem vina toplo priporočam, da obiščejo to čudovito deželo in okusijo njena odlična vina." Med najboljša svetovna vina so degustatorji uvrstili štiri slovenska vina, drugi dve medalji sta si prislužili vini iz Slovaške in Makedonije.

Uspeh seveda ne preseneča; poznavalci vin glede na podnebje, sestavo tal in relief nekatere slovenske vinorodne lege uvrščajo med najboljše na svetu. Poznani vinski strokovnjak Steven Spurrier v vinski reviji Decanter vsak mesec objavi šest vin, ki jih po kakovosti še posebej priporoča. Konec lanskega leta so v tej reviji zbrali vsa njegova priporočila in objavili pet najboljših po njegovem izboru. Med njimi je tudi slovensko vino Leonardo letnik 2009, desertno vino sušene rebule, ki ga prideluje Marjan Simčič.

V Sloveniji letno pridelamo od 80 do 100 milijonov litrov vina, kar je glede na količino pridelanih vin na svetovni ravni resna majhna količina, vendar so slovenska vina v svetovnem merilu toliko bolj pomembna in izstopajoča po svoji kakovosti in okusu. Skoraj 70 odstotkov slovenskih vin izpolnjuje kriterije za kakovostna in vrhunska vina, kar je vsekakor tudi posledica visoko razvite vinske kulture in zahtev uživalcev vina.

vino | Avtor: Shutterstock Shutterstock

Ne znano izkoristiti potenciala

Dejan Baier z Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije in Zavoda SloVino pri tem izpostavi, da so slovenska vina odlična med ožjim krogom poznavalcev, na splošno pa so po njegovem mnenju še vedno precej neprepoznavna. "Mnogokrat gre pri domačinih za preveliko vnemo, sanje o tem, da so naša vina absolutno najboljša na svetu. Že res, da nekatera slovenska vina tja sodijo, na splošno pa pri tujih kupcih žal še nimamo takšnega renomeja. Tisti, ki poznajo okuse slovenskih vinogradov in jedi, tisti ki poznajo našo vinorodno krajino in naše posebnosti, nas kot vinsko deželo obožujejo. Žal je še vedno ogromno takšnih, ki lepot in okusov Slovenije še ne poznajo," opozarja na rezerve, ki jih Slovenija na področju vina še ima.

"Ne količina, kakovost je konkurenčna prednost slovenskega vina na tujih trgih. Le idilična narava in večstoletna tradicija nista več dovolj. Treba je slediti smernicam. Potreben je konstanten napredek tako v vinogradu kakor pri tehnologiji v kleti. Ni vsak stil vina primeren za vsako vinsko tržišče. Potrebno se je prilagajati kupcem, a ob tem ponosno poudarjati naše prednosti. Najti ali ustvariti je potrebno niše," meni priznani sommelier Baier. Manjša skupina slovenskih vinarjev to počne. Prepoznavnost gradijo na temelju svojega rastišča in ustvarjajo moderne linije vin za zahtevne tuje kupce. Ti napredni vinarji spoštujejo tradicijo in se učijo razumeti trg na katerem želijo delovati.

vino | Avtor: Shutterstock Shutterstock

Za vinarja je najboljše vino prodano in plačano

Posamezni protagonisti na vinskem področju se trudijo utrditi poti slovenskemu vinu v tujino; Zavod SloVino že tri leta zapored pripravlja velike predstavitve slovenske vinske odličnosti na trgih vzhodne Evrope. Predvsem tam, kjer nimajo zadostne lastne vinske samooskrbe, tam kjer so kupcem blizu naši okusi, kjer nas že zgodovinsko cenijo, tam kjer je potencial rasti. Tam, kjer je prostor za prodajo vina in vinsko kulinaričnega turizma.

"Načrtno ustvarjamo in gradimo odnose z partnerji v Pragi in Bratislavi. Izvajamo vinske predstavitve za poslovno publiko na najelitnejših lokacijah. Ena takšnih je Praški grad, kjer skupaj s slovenskim  veleposlaništvom in upravo praškega gradu že dve leti izvajamo projekt Slovenian Wine Promotion. Letos se je tam predstavilo 46 slovenskih z vinom in vinskim turizmom povezanih ponudnikov. Ko bo država podprla takšne projekte, bomo lahko hitreje napredovali. Skupaj dosegali cilje pomembne tako za branžo, kakor tudi za prepoznavnost države. Morda nas slednja kdaj podpre, kajti le skupaj lahko naredimo velike premike," je prepričan Dejan Baier z omenjenega zavoda.

Doda primer velikega imena slovenskega vinogradništva, vinogradnika Stanka Čurina, ki je pred leti na velikem ocenjevanju v Bruslju med več tisoč vinskimi vzorci dosegel šampionski naziv za laški rizling ledeno vino. "Takrat bi morala praznovati celotna vinska Slovenija. Takšnih vrhunskih dosežkov se premalo zavedamo in premalo veselimo. Morda samo nam manjka samozavest ali pa imamo težave s svojo vinsko identiteto? Laški rizling, malvazija, rebula, šipon, sauvignon, modri pinot, teran, merlot, cviček, naše zvrsti, bele svežine, penine, zorjena vina, predikatna vina? Vsi imajo potencial. Vsak med njimi lahko na določenem tržišču tudi uspe. Nekateri le doma, nekateri tudi v tujini. Vsi si zaslužijo uspeh. Pomembno je, da je kakovost cenjena in dovolj plačana. Izvoz na tuje trge pod ceno, ki jo dosežemo doma je nesmiselen. Za vinarja je najboljše vino prodano in plačano vino. Brez tega ni napredka, brez tega ni razvoja," še izpostavlja Baier.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.