Slovenija > 25 let Slovenije
348 ogledov

Majhna država, velik športni duh

tina maze kolajna soči olimpijske igre Reuters
Nemalokrat slišimo, da smo Slovenci pregovorno razdvojeni, a dejstvo je, da smo ob uspehih naših športnih junakov še kako enotni. In to se odraža na rezultatih, s katerimi nas vsakodnevno navdušujejo slovenski ambasadorji, po katerih bi se morala zgledovati marsikatera sfera družbenega življenja na sončni strani Alp.

Slovenci smo športen narod. Radi tečemo, kolesarimo, hodimo v hribe. In navijamo. V naši državici smo bili v zadnje četrt stoletja priča toliko športnim uspehom, da nam je marsikateri že ušel iz spomina. Trdo delo, vztrajnost, pridnost in marljivost so le nekatere vrednote, ki odlikujejo naše vsestranske športnike. Slovenija je že davno prerasla okvire smučarske države in se po osamosvojitvi proslavila na vseh športnih področjih.

peter prevc | Avtor: EPA EPA
Šport pa ni le domena profesionalcev, temveč se v pestri ponudbi raznolikih športnih prireditev udejstvuje dobršen del prebivalstva. Rekreativni dogodki so postali prazniki slovenskega športa. Udeležba na krosih, maratonih in kolesarskih dirkah je iz leta v leto večja. Organizatorji že tradicionalno poročajo o rekordnem številu prijav, nič drugače pa ni z obiskom športnih tekmovanj, na katerih Slovenci vedno v velikem številu stiskamo pesti za naše junake.

Peter Prevc
in slovenski orli so v Planico privabili 110.000 obiskovalcev, finančni presežek štiridnevnega skakalnega praznika pa je znašal od 200 do 300 tisoč evrov. Lani se je na tekmi pohorske Zlate lisice zbralo več kot 20.000 ljudi. Slovenijo je v pretekli sezoni zajela prava nogometna mrzlica. Derbi Prve Lige med Mariborom in Olimpijo si je v Stožicah ogledalo rekordnih 14.500 navijačev, pred televizijskimi zasloni pa se je zbralo skoraj 11 odstotkov gledalcev primarne ciljne skupine. Ob preporodu ljubljanske Olimpije je na slovenski nogometni sceni zavel svež veter, kar se je odražalo tudi v obisku gledalcev. Povprečno si je tekme Prve lige v sezoni 2015/2016 ogledalo 1569 navijačev, kar je polovico več kot v sezoni poprej (1081). Povprečen obisk nogometnih tekem Prve lige od njenega nastanka pa do danes znaša 1120 gledalcev, kar potrjuje trend naraščanja števila nogometnih navdušencev.

Goran Dragić je v Sloveniji povečal zanimanje za ligo NBA, Anže Kopitar je eden glavnih razlogov, zakaj Slovenci podrobno spremljamo dogajanje v hokejski ligi NHL. Finalna tekma Lige prvakov med Realom in Atléticom je postala najbolj gledana nogometna tekma v Sloveniji v zadnjih 14 letih. Razlog za to je nedvomno tudi slovenski vratar v dresu Atlética Jan Oblak. Da o renesansi, ki sta jo v zimskih športih zrežirala Tina Maze in Peter Prevc, sploh ne govorimo.

jan oblak atletico madrid | Avtor: Profimedias Profimedias

Slovenija je pač dežela vrhunskih športnikov. Glede na število prebivalcev je prav neverjetno, kako raznolike so športne panoge z velikim slovenskim pečatom. Slovenija se redno uvršča v sam vrh seznamov najuspešnejših držav na velikih tekmovanjih glede na število prebivalcev, o čemer najbolj nazorno pričajo olimpijske igre.

Iztok Čop Luka Špik olimpijske igre London 2012 | Avtor: Stanko Gruden/STA Stanko Gruden/STA
Slovenija je kot samostojna država nastopila na 13. olimpijskih igrah (sedem zimskih in šest poletnih). Prvi nastop za samostojno državo se je zgodil leta 1992 v Albertvillu, kjer pa Slovenci niso osvojili nobenega odličja. Že nekaj mesecev kasneje so bile na sporedu poletne olimpijske igre v Barceloni, kjer sta Iztok Čop in Denis Žvegelj Sloveniji priveslala prvo olimpijsko kolajno (bron). Slovenci so se iz katalonske prestolnice vrnili z dvema kolajnama, saj so se z bronom okitili še tekmovalci četverca brez krmarja.

Naši športniki so od osamosvojitve pa do danes osvojili 34 olimpijskih kolajn, od tega 6 zlatih, 10 srebrnih in 18 bronastih. Najuspešnejša disciplina na olimpijskih igrah je alpsko smučanje (7), sledijo pa veslanje (5), atletika (4) ter smučarski skoki (3), judo (3) in streljanje (3). Najuspešnejša športnica je Tina Maze, ki je osvojila dve zlati in dve srebrni kolajni. Črnjanka je sploh prva Slovenka, ki je na zimskih OI osvojila zlato kolajno. Prav tako štiri kolajne je osvojil veslač Iztok Čop, s tremi pa se lahko pohvalita Luka Špik in Rajmond Debevec Z zlatom so se na OI okitili Mazejeva (alpsko smučanje), Čop/Špik (veslanje), Debevec (streljanje), Primož Kozmus (met kladiva) in Urška Žolnir (judo).

Slovenija ima v svoji zbirki 34 kolajn (19 - poletne OI, 15 - zimske OI), kar jo na večni lestvici uvršča na 51. mesto. Na vrhu seznama so Združene države Amerike (2681), Sovjetska zveza (1204), Velika Britanija (806), Nemčija (782), Francija (780) in druge svetovne velesile. Drugačno sliko pa kaže seznam najuspešnejših držav glede na število prebivalcev. V tem pogledu se vedno znova izkaže, da Slovenijo upravičeno štejemo med športne velesile.

Slovenci so na zadnjih olimpijskih igrah v Sočiju osvojili osem kolajn, kar je največja bera v zgodovini države. Toliko odličij niso osvojili na prejšnjih šestih zimskih OI skupaj. Slovenci so osvojili eno kolajno na 257,192 prebivalcev, s čimer so postali druga najuspešnejša država iger v Rusiji. Norveška, ki ima dobrih pet milijonov prebivalcev, je namreč osvojila 26 kolajn, kar znaša eno na 192,526 prebivalcev. ZDA so v Sočiju osvojile 28 kolajn oziroma eno na 11,192,214 prebivalcev, kar je zadostovalo šele za 21. mesto. Kitajska, ki ima več kot 1,3 milijarde prebivalcev, je v Rusiji osvojila le eno kolajno več od majcene Slovenije. 

Z osmimi odličji se je Slovenija prav tako uvrstila na vrh seznama najuspešnejših držav po številu kolajn glede na domači bruto proizvod (BDP). Tudi v tem pogledu je močno prehitela velesile, kot so Rusija (10. mesto), ZDA (23. mesto), Velika Britanija (24. mesto) in Kitajska (26. mesto).

Žan Košir, Soči 2014, srebrna medalja paralelni slalom in bronasta medalja paral | Avtor: EPA EPA
Podobno uspešni so bili slovenski športniki tudi na zadnjih poletnih olimpijskih igrah v Londonu (2012). Osvojili so štiri kolajne oziroma eno na 514,385 prebivalcev, kar je na lestvici najuspešnejših držav zadostovalo za šesto mesto. Na seznamu uspešnosti glede na bruto domači proizvod je bila Slovenija 26., kar je še vedno zavidljiv dosežek.

Slovenija je bila s tremi kolajnami na dobra dva milijona prebivalcev tretja najuspešnejša država olimpijskih iger v Vancouvru (2010). Pred njo sta se zvrstili le Norveška in Avstrija. Odlično so se slovenski športniki odrezali tudi v Pekingu (2008), kjer so z eno kolajno na 411,508 prebivalcev prav tako zasedli tretje mesto.

Slovenija je odlično peto mesto po uspešnosti na število prebivalcev zasedla tudi v Atenah (2004), od koder se je vrnila s štirimi kolajnami oziroma eno na 499,250 državljanov.

sport21.12.08...Primoz Kozmus (Slovenia), Olympic gold medalist in hammer throw, | Avtor: Aleš Fevžer Aleš Fevžer

urška žolnir kolajna medalja olimpijske igre london | Avtor: Stanko Gruden/STA Stanko Gruden/STA



Dejstvo je, da se število osvojenih kolajn na OI povečuje, s tem pa raste tudi ugled slovenskih športnikov in države. Olimpijske igre v Sočiju so bile najuspešnejše v naši četrtstoletni zgodovini. Od Torina (2006), ko Slovenija zadnjič ni osvojila niti enega odličja, je minilo že desetletje. Od takrat je zbrala 20 od skupno 34 kolajn in nobenega razloga ni, da se ne bi ta trend v prihodnosti še povečeval.

Komentarjev 1
  • privat 13:12 15.december 2016.

    mazetova gospodicna..ko se bos malo zamislila al premislila bos videla da te bo nasa politika dobro oskodovala..kot nase devidende!! vse ti na koncu poberejo,samo zato ker enostavno ni vec kaj al kje pokrasti!!