Slovenija
9968 ogledov

Ahmad Šami vlaga novo prošnjo za azil

Ahmada Shamieh S. H. H. Ahmada Shamieh, Šami, Šamej
Kje je zdaj najslavnejši sirski begunec pri nas?

Sirski begunec Ahmad Šami je še vedno na zdravljenju v bolnišnici, zato postopki povezani z njim mirujejo. Ahmadovo zdravje se je sredi novembra zaradi birokratskih zapletov in negotovosti glede deportacije na Hrvaško tako poslabšalo, da so ga sprejeli na psihiatrično kliniko.

Ahmad Šami Preobrat Slovenija "Je v slabem stanju, skrbi nas"

Ahmad je v Slovenijo za mednarodno zaščito prosil februarja 2016, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo Hrvaški.

Izročitev Hrvaški Slovenija Begunec se je pred deportacijo zatekel v državni zbor

V skoraj dveh letih bivanja v Sloveniji, se je Šami naučil nekaj našega jezika, se vključeval in organiziral dobrodelne dogodke ter začel delati kot brivec in frizer.

Izročitev begunca Slovenija Cerar: Gre za poseben primer

Vložitev ponovne prošnje za azil

Njegovi pravni zastopniki bodo v teh dneh vložili zahtevek za uvedbo ponovnega postopka obravnave prošnje za azil, kot zahteva Zakon o mednarodni zaščiti morajo v zahtevku za ponovno prošnjo predložiti nove dokaze in navesti nova dejstva, ki se nanašajo na pogoje za priznanje mednarodne zaščite . "Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, če pa so obstajali že v času prvega postopka, pa mora biti izkazano, da jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.

Doslej še nobene pozitivne odločitve

Letos je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka glede nove vloge za azil vložilo že 15 prebežnikov, vendar je notranje ministrstvo ugotovilo, da noben od oseb ni upravičena do vložitve ponovne prošnje.

Lani je bilo vloženih sedem zahtevkov za uvedbo ponovnega postopka, pet je bilo zavrženih, dva postopka pa ustavljena.
Leta 2016, v času najhujše begunske krize je bilo vloženih šest zahtevkov za ponovno obravnavo prošnje, dveh primerih so zahtevkoma ugodili, od teh eden potem ni vložil ponovne prošnje, drugi je vložil ponovno prošnjo, pa še pred sprejeto odločitvijo samovoljno zapustil azilni dom.

V postopku deportacije še trije prebežniki

46-letni Ahmad Šami ni edini prebežnik, ki ga policija na podlagi Dublinske uredbe in pravnomočno končanih postopkov predati drugi državi EU. V tem postopku so trenutno še tri osebe. Letos je Slovenija na Hrvaško deportirala 14 prosilcev za mednarodno zaščito, med njimi družino z v Sloveniji rojenim otrokom in bolno mamo.

Prihod beguncev Azilni dom Slovenija Sirsko družino z bolno mamo in malčkom deportirali na Hrvaško

Diskrecijska pravica doslej za devet oseb

V skladu z dublinsko uredbo in s sodbo sodišča EU ima vsaka članica EU diskrecijsko pravico, da sama odloči o prosilčevi prošnji za azil. To pomeni, da na lahko prebežnika deportira v državo EU, v katero je vstopil najprej, lahko pa o njegovi prošnji odloča sama. "Politična diskrecija je vnesena v Dublinsko uredbo predstavljala pa bi naj izjemo oziroma zdravorazumski, humanitarni premislek, ali ni bolj smotrno, da o prošnji za mednarodno zaščito odloča tista država, ki sicer ni pristojna," pravi ustavni pravnik Saša Zagorc .

Diskrecijska klavzula na podlagi dublinske pogodbe je bila v Sloveniji uporabljena v treh primerih, v katerih je prevzela odgovornost za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito devetih oseb. Kaj so bili razlogi za uporaba diskrecijske klavzule, na ministrstvu zaradi varstva podatkov ne razkrivajo.

Šami pravice do diskrecijske pravice nima

"Diskrecijska klavzula po dublinski uredbi je pravica države,ne pa prosilca.To bi bilo v nasprotju z dublinsko uredbo, katere namen je preprečiti, da si prosilci lahko samo izberejo državo, v kateri želijo zaprositi za mednarodno zaščito," pravi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar .

Strokovno stališče ministrstva za notranje zadeve pa je, da je uporaba diskrecijske pravice možna le do pravnomočnega končanja postopka. Györkös Žnidarjeva pri tem dodaja, da v času trajanja postopka glede Ahmada Šamija odločevalci niso zaznali nobenih elementov, ki bi upravičevali uporabo diskrecijske klavzule.

"Diskrecijska klavzula po dublinski uredbi je pravica države, ne pa prosilca.To bi bilo v nasprotju z dublinsko uredbo, katere namen je preprečiti, da si prosilci lahko samo izberejo državo, v kateri želijo zaprositi za mednarodno zaščito," pravi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar .

Pahor proti podelitvi azila

Predsednik države Borut Pahor glede begunca Šamija meni, da ni kakšnega posebnega interesa, da bi prav on ostal v Sloveniji. Kot je dejal v intervjuju za Dnevnik, je vesel je, da se je Šami prilagodil okolju, a se mu to ne zdi "izraz nekega presežka, ampak normalno človeško ravnanje".

Hkrati Pahor meni, da je premier Cerar v prizadevanjih za rešitev tega primera ravnal v dobri veri, zato ustavna obtožba, ki jo je zoper njega vložila SDS, ni upravičena.

O ustavni obtožbi prihodnje leto

Predlog ustavne obtožbe proti Cerarju, ki ga je vložila opozicijska SDS, bo uvrščen na dnevni red enkrat po 1. januarju, bo hkrati tudi uvod v začetek predvolilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami. V SDS Cerarju očitajo, da je protiustavno ustavil postopek deportacije sirskega begunca Ahmada Šamija.

Komentarjev 29
  • franci11 12:12 08.december 2017.

    Za otroke se gre so govorili.... Aja je on otrok? Ce je tako je zeno in pet otrok pustil v vojnih razmerah... kaksen je to clovek? Brez medijskega pompa izgnat... tako pa samo politicne tocke nabirajo.

  • Vesna Dolšak 23:11 07.december 2017.

    Sirija ni več v vojni, je rekel Putin, tak da se naj spakira domov in začne tam obnavljat svojo domovino, ne pa, da se skriva tukaj in dela zgago ter stroške nam.

  • maresem 17:38 07.december 2017.

    Kaj dela?? Cmerarju zadovoljuje ženo.

Sorodne novice