Ali mora Hrvaška po volitvah računati na slovensko blokado?

Po ustni obravnavi obravnavi v Bruslju, kjer sta Slovenija in Hrvaška vnovič razlagali svoje videnje arbitražne razsodbe glede meje, obe državi zdaj čakata na odločitev Evropske komisije. Vprašanje, ali bo komisija podala mnenje, ostaja sicer odprto. Prav tako še nima odgovora na vprašanje, kdaj je pričakovati odločitev komisije. Komisija je le izpostavila, da je rok za podajo mnenja ponedeljek 18. junij, ker je 16. junij, ko se trimesečni rok dejansko izteče, sobota. Že dan za tem bi Slovenija lahko zoper Hrvaško vložila tožbo, h čimer se je zavezala že vlada Mira Cerarja. Ali bo Slovenija še kako drugače skušala prisiliti sosedo k uveljaviti arbitražne razsodbe, pa bo že v presoji nove vlade.

EPA-EFE/ANTONIO BAT

Blokada?

Stranke, ki jim v tej tekmi kaže najbolje, smo vprašali, ali bi do popolne uveljavitve arbitraže Slovenija morala nasprotovati vstop Hrvaške v schengensko območje. Hrvaška sicer še ni izpolnila vseh pogojev, a po zagotovilih hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića naj bi to storila v letu 2019.

V stranki SDS, ki ji po trenutnih javnomnenjskih raziskavah kaže najbolje, menijo, da gre še za preuranjeno vprašanje, saj kljub intenzivnemu lobiranju hrvaških politikov in diplomatov soseda ne bo vstopila v naslednjem širitvenem krogu v schengensko območje, saj po mnenju Evropske komisije za kaj takega še ni pripravljena: "Ko bo pripravljena, bo podpora postala aktualno vprašanje. Slovenija se bo pri odločanju o tem morala vesti kot suverena država, slovenska politika pa mora zastopati najprej interese Slovenije, šele nato želje in interese drugih."

Tudi večina drugih strank - Stranka Alenke Bratušek, Dobra država, NSi, LMŠ, SMC - se na vprašanje o blokadi ni jasno opredelila. Marjan Šarec blokade ne izključuje in se pred tem zavzema predvsem za tiho diplomacijo, ki bi omogočila uveljavitev. Stranka Mira Cerarja, ki na zadnji vladni seji tudi sprejela zavezo o tožbi Hrvaške, pa meni, da smo zaradi Hrvaške, ki se ni pokazala kot kredibilen partner, prišli v položaj, ki si ga posebej ne želimo, a "žal je pravna pot edina možna, če politični dogovori ne prinesejo rezultatov".

Le dve stranki zavzeli jasna stališča ...

Edini dve stranki, ki sta jasno zavzeli stališča in pri tem tudi nasprotne bregove, sta Levica in SLS.

Levica meni, da je vstop Hrvaške v schengen tudi v interesu Slovenije, ker bi olajšal sodelovanje in zmanjšal stroške mejnega nadzora. Poleg tega pa je politika izsiljevanja slovenske državljane stala že več kot 280 milijonov evrov, koliko so znašale odškodnine varčevalcem NLB in odškodnina za nedobavo elektrike iz Krškega. SLS pa izpostavlja, da so od vlade že večkrat zahtevali, naj se jasneje postavi za slovenske interese tudi z možnostjo veta na vstop Hrvaške: "Kot schengenska država imamo vzvode, da Hrvaško prisilimo v spoštovanje sporazuma, še pomembneje pa je, da to pozicijo izkoristimo za zaščito slovenskih državljanov, ki so po odločitvi arbitražnega sodišča pristali izven slovenskih meja."

Poleg tožbe in blokade pri vstopu v schengensko območje lahko Slovenija skuša na Hrvaško vplivati tudi s političnim pritiskom pri njenem vstopu v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kamor si Hrvaška želi vstopiti. V Zagrebu sicer načrtujejo, da bodo vse tehnične kriterije za članstvo izpolnili do konca leta 2018.

V strankah SD in DeSUS nam na vprašanja niso odgovorili. Povprašali smo prvih deset strank, ki jim je po zadnji javnomnenjski raziskavi, ko smo jim zastavili vprašanja, kazalo najbolje.