Slovenija
31 ogledov

Alpinizem ni nedeljski piknik

Triglav Shutterstock
Letos gorski reševalci beležijo porast reševanj nepoškodovanih alpinistov. Kje so napake?

V zadnjih treh letih pri gorski reševalni službi beležijo porast nesreč plezalcev – vendar v zadnjem letu izstopajo taka posredovanja, ko so reševali nepoškodovane alpiniste.

Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), nam je pojasnil, da je eden od vzrokov to, da plezalci pogosto precenijo svoje sposobnosti. Plezanja se učijo na umetnih stenah, ne upoštevajo pa, da je to nekaj povsem drugega kot plezanje v naravni steni. Tako npr. se v umetni steni – kjer obvladajo tudi težavnejše smeri – lahko hitro vrnejo, v naravni steni, kjer se vzpnejo že za npr. 400 ali 500 metrov, pa je tak povratek težavnejši.

Drugi vzrok je prepozen vstop v smer, upoštevajo le predviden čas za plezanje, ne upoštevajo pa, da se pri plezanju lahko kaj tudi zalomi, da lahko hitro zaidejo in izgubijo smer. Zato tudi ne vzamejo s seboj opreme, ki bi jo potrebovali za bivakiranje, ne vzamejo s seboj svetilk, dodatnih oblačil.  Zgodi se, da alpiniste zaradi poznega vstopa ujame noč – nočna reševanja pa so še posebno zahtevna.

Zanašanje na "bodo že prišli"

Po mnenju Beleta usposobljenost alpinistov ni vzrok za težave, saj so "šole v Sloveniji ene od najboljših".

Oprema in pripravljenost tako nista težava, se je pa spremenil odnos. "To so najbrž moderni časi, ko je tudi pogled na alpinizem drugačen," pravi Bele. Ocenjuje, da se je spremenil odnos: "Včasih smo naredili vse, preden smo klicali pomoč, zdaj pa zelo hitro pokličejo reševalce."

Izstavljanje računov ni rešitev

Izstavljanje računov za reševanje pred leti se ni izkazalo kot učinkovita rešitev – v nekaterih primerih se je pokazal celo negativen učinek, saj so predolgo odlašali s klicem, ker niso želeli plačati. V nekaj primerih se je izkazalo, da so izdali račun, pa se je kasneje izkazalo, da so alpinisti ravnali povsem pravilno, vendar se jim je pač zalomilo. Po mnenju Beleta bi bilo treba to področje sistemsko urediti in natančno opredeliti, kaj pomeni "velika malomarnost".  Stroškov helikopterskega reševanja, kjer udeleženci niso poškodovani, zdravstvena zavarovalnica namreč ne krije.

Bele izpostavlja, da letos kljub večjem številu alpinistov, niso zabeležili smrtnega primera.

 

Nekaj zadnjih reševanj:

Sestop ob enih ponoči

Eno od nočnih posredovanj so reševalci opravili preteklo nedeljo. Trije alpinisti so namreč nekaj pred  eno uro ponoči poklicali na pomoč, saj med sestopom pod severno steno Male Mojstrovke niso bili več prepričani, ali gredo po pravi poti. 

Kot nam je povedal Grega Oblak, član GRS Kranjska Gora, sta s soreševalcem odšla alpinistom nasproti, ko sta videla njihove luči, sta vedela, da so v pravi grapi. „Iskali so predvsem informacijo, vendar jim nihče ni znal povsem pravilno povedati. Bilo so vrhunsko opremljeni. Tudi sami so vedeli, kje so delali napako,“ je pojasnil Oblak.

Pravi, da so alpinisti večino dela opravili sami, bili so sicer opremljeni za bivakiranje, vendar so se za sestop odločili zaradi možnega poslabšanja vremena prihodnji dan. Reševalca sta jih počakala pod steno in nato pospremila do Vršiča.

Tokrat se je vse končalo srečno, a kot pravi Oblak, bi morali plezanje zaključiti prej, v steno so namreč vstopili že ob deveti uri.


Prijateljem se je mudilo naprej

Dan prej, preteklo soboto, so se nočnega reševanja lotevali reševalci GRS Celje. V večernih urah se je na Okrešlju nahajalo devet reševalcev, ki so zvečer dobili obvestilo, da sta v steni Male Rinke onemogli dve plezalki. Nahajali sta se okoli 150 metrov pod vrhom stene in neustrezno oblečeni, da bi noč preživeli v steni. Iz stene so jima pomagal s pomočjo vrvne tehnike, navezane so ju pospremili skozi Turski žleb in nato na Okrešelj. "To je bila ena težjih reševalnih akcij zaradi naloženega grušča na vrhu stene in krušljivega zadnjega raztežaja direktnega izstopa iz smeri, predvsem pa zaradi teme, saj se je vse dogajalo v soju čelnih svetilk," je zapisal Brane Povše na spletni strani GRZS

Plezalki sta bili sicer v družbi kolegov iz alpinističnega odseka, ki pa ju niso počakali, saj so se naslednji dan odpravili plezat v Klemenčo Peč.

Neustrezna naveza

Tudi reševanje dveh planincev, ki sta se na zadnji avgustovski dan zaplezala na Skuti, je potekalo v poznih večernih urah. Rešili so ju reševalci GRS Kamnik in dežurne ekipe GRS z Brnika v sodelovanju s helikopterjem slovenske vojske.  Tokrat je intervenciji botroval neustrezno izbran cilj glede na sposobnosti in neizkušenost plezalne naveze.

Obtičala pod vrhom Špika

11. avgusta popoldan sta pod vrhom Špika obtičala dva alpinista.  S pomočjo vitla so ju dvignili v helikopter in ju nepoškodovana prepeljali v dolino.


60 metrov po jeklenici in teleskopska palica

Zahtevno reševalno akcijo so izvedli tudi v začetku avgusta v Triglavski severni steni. V Čopovem stebru sta se zaplezala dva planinca, posredovala je dežurna ekipa GRS na Brniku in posadka helikopetrja Slovenske vojske. Obvestilo so prejeli okoli 19.30  in poleteli proti steni. Vendar pa so morali reševanje zaradi vetra, ki ne dovoljuje lebdenje helikopterja, prekiniti. Reševanje so uspešno izvedli naslednji dan.



Kot je zapisal Boštjan Griljc je stena v tem delu izjemno strma. Kljub temu da se je helikopter maksimalno približal, se je moral reševalec vseeno spustiti 60 metrov po jeklenici, uporabiti pa je moral še teleskopsko palico, da je lahko dosegel plezalce.

 

Komentarjev 4
  • Stolp 10:19 15.september 2013.

    Poleg tega ne ločite planinca od alpinista.

  • Stolp 09:07 15.september 2013.

    Govora je o alpinizmu, slika na naslovnici je pa iz ferate. Feratno plezanje naj ne bi imelo nič veze z njim, oprema je popolnoma druga(cenejša), čeprav pa res veljajo vsi napotki in ukrepi in seveda previdnost, nepodcenjevanje samega sebe,... tudi za to dejavnost.

  • Stolp 21:25 14.september 2013.

    premislili? ah, saj bojo starši plačali...