Slovenija
65 ogledov

Apple z izkoriščanjem delavcev podira rekorde

kitajska tovarna Suzhou Etron Electronics dela za Apple Reuters
Računalniški velikan Apple je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z zadnjimi tremi meseci leta 2010 je podvojil dobiček. Tega pa kuje na ramenih izkoriščanih kitajskih delavcev.

Apple je po slabi prodaji v tretjem četrtletju okreval in v zadnjem trimesečju lani, ki je njegovo prvo četrtletje poslovnega leta, prodal 37 milijonov iphoneov. K povečanju prodaje je pomagala oktobrska izdaja modela iphone 4S in priključitev podjetja SprintNextel med ponudnike telefonov iphone.

S tem je Apple postal največji svetovni proizvajalec pametnih telefonov, kajti dosedanji vodilni na tem področju Samsung naj bi po napovedih v zadnjem četrtletju lani prodal 35 milijonov pametnih telefonov.

Milijardni dobički

Apple je v zadnjih treh mesecih lani ustvaril 13,06 milijarde dolarjev dobička (13,87 dolarja na delnico), kar je 118 odstotkov več kot v zadnjem četrtletju 2010. Analitiki so pričakovali, da bo dobiček na delnico dosegel 10,40 dolarja. Prihodki so se medtem zvišali za 73 odstotkov na 46,33 milijarde dolarjev, kar je prav tako preseglo pričakovanja analitikov, ki so pričakovali 38,9 milijarde dolarjev prihodkov.

Poleg iphoneov so šli v prodajo dobro tudi drugi izdelki, kot so tablični računalniki ipad. Apple jih je v zadnjih treh mesecih lani prodal 15,4 milijona oz. dvakrat več kot konec leta 2010.

Suženjsko izkoriščanje delavcev

Po poročanju televizije MSNBC je čisti dobiček Applea 400.000 dolarjev na zaposlenega, dosega pa ga predvsem s pomočjo poceni delovne sile na Kitajskem. Ameriški mediji poročajo, da ima Apple za proizvodnjo naprav, brez katerih ljudje danes na svetu ne najdejo več poti do bližnje trgovine, najeto podjetje Foxconn, ki je v mestih Shenzhen in Chengdu zgradilo dve posebni mesti s skupaj pol milijona zaposlenimi.

Ti živijo znotraj tovarniškega kompleksa v bivališčih podobnih internatom s po 24 osebami na sobo in včasih delajo, dokler ne omagajo. Nadrejeni naj bi jih po poročanju medijev silili v nadure, disciplina je stroga, pritožbe pa se ne izplačajo, saj se upornike hitro zamenja z množico, ki čaka pred vrati na delo.

Delovni tempo je tako oster, da pogosto prihaja do samomorov in Foxconn je pod višjimi zgradbami celo namontiral mreže, na katere lovi samomorilce. Po novem delavci v delovni pogodbi tudi prisežejo, da se ne bodo skušali ubiti. Plačani pa so okrog dolar na uro. Razmere sta dokumentirali nevladni organizaciji Center za raziskave multinacionalk ter Študentje in učenjaki proti slabemu obnašanju korporacij.

Apple je na obtožbe odgovoril z izjavo, da je zavezan zagotavljanju najvišjih standardov socialne odgovornosti skozi celotno bazo dobaviteljev, ki morajo upoštevati kode obnašanja. Apple trdi, da to uveljavlja s strogim programom nadzora.

Na Kitajskem ceneje in ostreje

New York Times poroča o srečanju med predsednikom Barackom Obamo in danes že pokojnim ustanoviteljem Applea Steveom Jobsom. Obama ga je vprašal, kaj lahko vlada stori, da Apple proizvodnjo vrne v ZDA, Jobs pa mu je na kratko odgovoril, da se to ne bo nikoli zgodilo. Ne le zaradi cenejše delovne sile, ampak zaradi tega, ker so tamkajšnji delavci bolj usposobljeni in prilagodljivi od ameriških.

New York Times poroča o primeru, ko je Apple moral na hitro predelati zaslone iphoneov, preden so šli na police. Delovodje v internatih Foxconna so nemudoma vrgli iz postelj 8000 ljudi, jim dali čaj in kekse ter pognali za tekoči trak za 12-urni delavnik. V 96 urah je tovarna proizvedla 10.000 iphoneov na dan. S tem je težko tekmovati, obenem pa se tisti, ki uporabljajo Appleove proizvode ne smejo pritoževati. Cena končnega izdelka bi bila brez tega veliko veliko višja.

Delnice Applea so se v podaljšanem trgovanju v torek po objavi rezultatov podražile za 7,9 odstotka na 453,53 dolarja.

Komentarjev 2
  • mia 12:55 25.januar 2012.

    ne podpiram izkoriščanja delovne sile, pa tudi Kitajcem ni za verjeti.

  • mia 12:53 25.januar 2012.

    nepodpiram izkoriščevanja delavne sile ,pa tudi Kitajcem ni za verjeti.