Minister za finance Klemen Boštjančič je zaradi vse več očitkov glede stanja javnih financ podal izjavo. "V zadnjih dneh poslušamo veliko dramatičnih ocen o stanju javnih financ," je začel Boštjančič. Dejal je, da stanje v Sloveniji ni katastrofalno, daleč od tega, je pa res da živimo v času pritiskov na javne finance, odgovorna politika pa mora na to reagirati pravočasno in urgentno.
Dejal je, da se države že od covida naprej soočajo z različnimi krizami. Zato so se po njegovih besedah finančni ministri EU največ časa pogovarjali prav o ukrepih energetske krize in posledicah. Po podatkih IMF je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjeni za ukrepe za blaženje posledic energetske krize.
Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov," je poudaril.
Scenarij, ki so ga poslali v Bruselj, bi držal v primeru, če se ne bi nič spremenilo. Pozvali so institucije k ukrepom za znižanje odhodkov, saj država zaznava odstopanja v javnih financ. Dejal je, da so dobili premalo odzivov, zaradi česar bodo ponovno pozvali institucije, da so odgovorne in samokritične, šele nato pa bodo predlagali možne ukrepe.
Nasprotuje interventnemu zakonu
Dejal je, da ga ministrstvo za finance z zaskrbljenostjo spremlja, predvsem, "s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju. No, nismo". Izpostavil je, da številni ekonomisti, tako kot predsednik Fiskalnega sveta, opozarjajo, da predlog prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov. "Dr. Bole pravi, da Slovenija sicer nima krize javnih financ, nima pa niti prostora za nepremišljene eksperimente z javnofinančnimi prihodki," je citiral Boštjančič ter omenil dogajanje pred finančno krizo leta 2008, iz česar bi se morali nekaj naučiti.
V poročilu, ki so ga poslali Evropski komisiji, so na ministrstvu ocenili, da bi bil primanjkljaj v letošnjem letu po tako imenovanem spontanem scenariju, torej da ne posežejo v odhodke, znašal 3,4 odstotka. "Jasno je, koliko je treba narediti, da pridemo pod 3 odstotke. Torej, dobre 0,4 odstotka BDP-ja," je pripomnil. Opozoril je, da bi bil v primeru interventnega zakona na letnem nivoju negativen učinek na javne finance okoli 1,4 odstotka BDP-ja. Boštjančič je še dejal, da bodo pozvali vse resorje, naj poskušajo znotraj sebe najti rezerve in tudi druge proračunske uporabnike.
Očitke, da je k temu pripomogla plačna reforma, je zavrnil in opozoril, da je del stroškov dela neposredno resda povezan s tem, saj so plačna nesorazmerja začeli popravljati po 15 letih, del pa bi rasel tudi sicer. "Če zaposliš nove ljudi v zdravstvu, šolstvu, raziskovalnih dejavnostih, socialnih zavodih, to pomeni večje stroške dela," je povedal. Je pa opozoril na uvedbo fleksibilnejšega nagrajevanja, pri katerem pa so nekateri zlasti v šolstvu in zdravstvu šli čez mejo. "V enem delu javnega sektorja so predvidene ukrepe zelo široko uporabili," je dejal.
Je tako... volitve bodo....kmalu...samo povemo!