Po prvih izsledkih lanske raziskave Mirovnega inštituta in Fakultete za družbene vede
Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic v digitalnem omrežju okrog 40 odstotkov
anketirancev skoraj vsak dan uporablja P2P-omrežja za prenos glasbenih in filmskih datotek prek
spleta.
Po besedah
Mateja Kovačiča iz
Projekta RIS, ki deluje v okviru Fakultete za
družbene vede, skoraj polovica anketirancev omenjena omrežja uporablja zato, da bi se izognila
stroškom in nakupu del v navadnih ali spletnih trgovinah, petina pa z namenom, da si dela ogleda
ali jih posluša in jih potem kupi v trgovinah. Le dobrih sedem odstotkov je pojasnilo, da ta
internetna omrežja uporabljajo, ker dela niso na voljo v navadnih ali spletnih trgovinah.
"Vendar pa so odgovori tudi pokazali, da v celotnem številu kopij s P2P-omrežij ustvarja velik
delež kopiranih del le peščica posameznikov, ki uporabljajo ta omrežja zelo intenzivno," še
dodaja Kovačič.
|
Piratstvo je težko preprečiti. Nihče ne more posamezniku odvzeti pravice dostopa do spletnih strani, tudi če jo ta zlorabi. Lahko se ga samo kaznuje. V Nemčiji in Avstriji so bili na primer zelo uspešni s tem, da so zaprli in denarno kaznovali tiste posameznike, ki so na veliko zlorabili svoje internetne povezave. Chantal van Mourik, Zavod IPF |
|
Ob tem se zastavlja vprašanje, kako uporabnikom onemogočiti takšna nelegalna početja. Pri nas po Kovačičevih besedah posebnega nadzora nad tem še ni, se pa v Evropi že pripravlja zakonodaja, ki bo od ponudnikov dostopa do interneta zahtevala intenzivnejše sodelovanje z lastniki avtorskih pravic – med drugim naj bi tudi "odklapljali uporabnike, ki piratizirajo" . Podobnega ukrepa so se sicer že lotili v Veliki Britaniji, kjer se je šest največjih britanskih internetnih ponudnikov dogovorilo, da bodo z nadziranjem količine prenesenih podatkov uporabnikov nadzirali nelegalno prenašanje datotek prek spleta in kaznovali tiste uporabnike, ki bodo internetno povezavo izkoriščali v piratske namene.
Pa bo ta ukrep zmanjšal internetno piratstvo? "Težko je oceniti, ali je dogovor med spletnimi ponudniki in imetniki pravic dobra rešitev. Ocena bo mogoča takrat, ko bodo vidni rezultati. Menimo, da bi k zmanjšanju presnemavanja veliko pripomogli imetniki pravic, če bi z različnimi poslovnimi modeli, prilagojenimi digitalnemu okolju, omogočili uporabnikom legalen dostop do varovanih vsebin (na primer iTunes)," je za zurnal24.si dejala Petra Boškin iz Urada za intelektualno lastnino .
Prenos ene pesmi – piratstvo?
Polovica programske opreme je piratske
|
|
Po podatkih raziskave BSA in IDC je bilo leta 2007 v Sloveniji 48 odstotkov programske opreme
piratske, povprečje EU je znašalo 35 odstotkov.
|
Po drugi strani pa zakon o zaščiti avtorskih in sorodnih pravic v 50. členu pravi, da je dovoljeno zasebno in lastno reproduciranje, če pri tem oseba nima neposredne ali posredne gospodarske koristi. "Glede snemanja s spleta se postavlja vprašanje, ali je morda pokrito z dovoljenim zasebnim reproduciranjem, ki ga ureja 50. člen ZASP. Uradu ni znano, ali se je o tem vprašanju slovensko sodišče že izreklo," je dejala Boškinova iz Urada za intelektualno lastnino.
