Kdaj bodo začeli z odstranjevanjem? |
|
Kdaj bodo Kolizej začeli odstranjevati, zaenkrat ni znano. Postopki so zahtevni in so vezani na
obveze investitorja, da dokumentira in ohrani dekorativne dele samega objekta kulturne dediščine,
jih da v muzej ali vgradi v bodočo stavbo.
|
Po nasvetu stroke so se na ministrstvu odločili, da bo ta objekt Cukrarna. Investitor naj bi vanjo vložil delež za obnovo strehe in določen delež namenil dokumentaciji za obnovo Cukrarne. "S tem bo tudi Cukrarna lažje prišla pod streho," je povedala Širca.
Anderlič je odločitev ministrice pozdravil.
"V ta projekt je bilo vloženih ogromno energije, dela in finančnih sredstev. Trenutno prek 26
milijonov evrov," je dejal. S podpisom soglasja je bila po Anderličevih besedah odprta pot za
nastanek novega projekta, ki vključuje novo operno dvorano v velikosti 30 tisoč kvadratnih metrov,
prestižen hotel, poslovne prostore in manjši stanovanjski del. Maksimalna višina stavbe bo 75
metrov, kolikor je visok tudi ljubljanski Nebotičnik. Skupna vrednost novega Kolizeja, ki bo
obsegal 59 tisoč kvadratnih metrov površin, bo okoli 200 milijonov evrov.
Novi zakon o varstvu kulturne dediščine določa ministru, pristojnemu za kulturo, da lahko sam
odloča o tem, ali se kulturna dediščina, ki ne more več vzdržati iz različnih razlogov, lahko ruši.
"Sama se s tako postavko zakona ne strinjam, saj menim, da daje možnost določenega arbitrarnega
odločanja. Prav zato sem se pred izdajo soglasja k rušitvi Kolizeja posvetovala z zelo široko vejo
stroke," je še poudarila Širca.
Odzvala se je Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), ki meni, da je odločitev ministrice za kulturo skrajno nekulturno in obsodbe vredno dejanje. Zato v zvezi pozivajo predsednika vlade Boruta Pahorju, da sproži postopek za njeno razrešitev kot ministrice za kulturo.
" Kolizej v Ljubljani je edini še ohranjen od štirih kolizejev, ki so bili zgrajeni v avstro-ogrski monarhiji konec prve polovice 19. stoletja – dva sta na Dunaju, eden v Gradcu in naš v Ljubljani. Ne predstavlja le nenadomestljive kulturne dediščine, v kateri je arhitekturno ohranjen Prešernov čas, ni le gradbena umetnina romantičnega historicizma, je, kot je opozoril Andrej Hrausky, v svetovnih razmerah ohranjena najstarejša 'megastruktura', javna stavba s številnimi javnimi in družabnimi funkcijami," je povedal predsednik zveze Karel Lipič. Obenem poziva Ljubljančanke in Ljubljančane, da izrazijo svoje nestrinjanje z uničevanjem in siromašenjem enega najlepših evropskih mest, Ljubljane.
