Na družbenih omrežjih smo zasledili, da so davčnemu rezidentu Republike Slovenije, ki ni slovenski državljan niti državljan države članice Evropske unije, pri neobanki Revolut praktično čez noč zaprli IBAN račun, ki je bil njegov edini račun. Razloga za zaprtje računa uporabnik družbenih omrežij ni navedel, se pa je na druge obrnil z vprašanjem, kje čim hitreje in s čim manj zapleti odpreti nov račun. Dobil je zanimive odgovore, marsikdo je za to možnost prvič slišal. Svetovali so mu platformo Paysera.
Znano je, da marsikatera slovenska banka tujcem iz tretjih držav sploh ne odpira TRR računov, sploh če, denimo, prihajajo iz Rusije, ob odpiranju računa pa je treba še pred odobritvijo tudi navesti prilive in namen uporabe računa. Precej manj pri odpiranju IBAN računa komplicirajo neobanke, kjer za nameček vse lahko opravite kar prek spleta (velja tudi za poslovne račune). In tako je tudi pri Payseri, gre sicer za litovski EMI (Družba za izdajo elektronskega denarja) in ne neobanko, ki je v marsičem podoben Revolutu, najbolj znani neobanki, ki ima zdaj sedež v Litvi.
Podatkov o tem, koliko davčnih rezidentov Republike Slovenije uporablja Paysero, Furs nima, saj so, kot so nam dejali, osredotočeni zgolj na večje neobanke, kot sta Revolut in N26. Podatkov za Slovenijo nima niti Paysera, odgovorili so nam, da takšnih evidenc po državah ne vodijo.
Neobanke in EMI-ji so sicer zaradi skorajda ničnih stroškov in enostavnega poslovanja ter ugodnih obrestnih mer pri depozitih vse bolj priljubljeni tudi pri Slovencih, kar kaže spodnja tabela, v kateri je prikazano, kako so se večali zabeleženi novi računi pri FURS-u.
A tu je treba opozoriti, da je teh še bistveno več (več o tem tukaj), saj marsikdo svojega računa pri neobanki (še) ni prijavil Fursu. To je sicer obvezno, česar pa marsikdo ne ve, a pozor: s tem se ne gre igrati, saj je za neprijavo IBAN računa, odprtega v tujini, zagrožena visoka kazen. "Če se plačilni račun, odprt v tujini, ne prijavi Finančni upravi RS, je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1.200 evrov, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost od 800 do 10.000 evrov, za pravno osebo pa od 1.200 do 30.000 evrov," pravijo na Fursu.
Kaj je Paysera?
Kot piše na njihovi spletni strani, ne gre za neobanko, pač pa za družbo za izdajo elektronskega denarja (t. i. EMI/electronic money institution). Takšna družba ima dovoljenje za shranjevanje digitalnega denarja. Paysera ima v Evropski uniji sicer licenco Banke Litve (tako kot Revolut), ki jo tudi nadzoruje, zato trdijo, da glede varnosti ne gre skrbeti. Več o sami varnosti denarja, položenega na IBAN račun pri Payseri, si sicer lahko preberete tukaj.
Smo pa na IBAN račun, odprt pri Payseri, v preteklih tednih naleteli tudi sami, in sicer ko smo šli po poti ugodnega spletnega kredita. Izkazalo se je, da gre za prevaro, ponudnik kredita pa je za odobritev kredita zahteval nakazilo nujnih stroškov na litovski IBAN račun, odprt ravno pri Payseri. Več o tem tukaj.
Paysero sicer lahko uporabljate tudi podjetniki, saj ponujajo možnost odprtja tudi poslovnih računov.
Boste ostali skriti pred Fursom?
Glede na dopis, ki smo ga prejeli s Fursa, niti računa pri Payseri pred Fursom ne boste mogli skriti. Tega nam konkretno na Fursu niso želeli potrditi, saj da ne vodijo evidence po posameznih neobankah in EMI-jih, saj je teh veliko, toda z odgovora, katere podatke Furs prejme v davčni izmenjavi, gre sklepati, da je med njimi tudi Paysera, saj sodi med plačilne račune.
"Slovenija in druge države si med seboj že od leta 2018 (prvič za leto 2017) vsako leto izmenjujejo podatke o finančnih računih avtomatično na podlagi DAC2/CRS izmenjave. Na podlagi avtomatične izmenjave informacij Finančna uprava RS prejema podatke od tujih davčnih administracij, ki jim jih sporočajo finančne institucije (banke, hranilnice, investicijski subjekti, borznoposredniške družbe, vzajemni skladi, zavarovalnice itd.) o finančnih računih, kot so plačilni računi, varčevalni računi, depozitni računi, skrbniški računi, trgovalni računi itd., ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini," so s Fursa odgovorili za naš medij.
dezurni@styria-media.si
To je narejeno za tiste, ki ne mislijo plačati račune za opravljeno storitev ali dobavo blaga. V Sloveniji zapre račun, ga pa odpreje v Litvi. Sodišče v Sloveniji nima moči za blokado računa. Kupec pa se obriše pod nosom.
Eh, naivcev nikoli ne zmanjka. Še naše banke, z znanimi ljudmi in znanimi fizičnimi naslovi te lahko povsem po zakonu oropajo, kaj šele tista virtualna zadeva, ki je kdovekje in kdovekakšna. Sedaj so vsi pametni, kot tisti švicarski 'bančni izvedenci',… ...prikaži več ki danes jamrajo, kako da so jih nategnili. Sami so se. Da ne govorim o kriptovalutah. Skrajni čas je že, da vsak sam prične plačevati za svojo lahkomiselnost.