Doktor naj bi imel kar tri scenarije za umor: živo srebro, strup ali krogla

Devetinpetdesetletni Michel Stephan, doktor kemije libanonskega rodu, a francoski državljan, naj bi med začasnim delom v Sloveniji kar dvakrat zagrešil kaznivo dejanje napeljevanje k umoru. Za prvega je bil leta 2019 obsojen na osem let zapora, za drugega pa oktobra lani na 16 let. Enotna kazen se je glasila 23 let in osem mesecev zapora. Njegovo pritožbo na zadnjo sodbo je danes obravnaval senat višjega sodišča v Ljubljani pod vodstvom Silvane Vrebac Arifin.

Michel Stephan z zagovornikom Gorazdom Fišerjem D. M.

Znebiti se je hotel sodelavca

Oba primera, zaradi katerih je bil obtožen, sta med seboj tesno prepletena. Prvič je bil obsojen, ker se je hotel maščevati bivšemu kolegu na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. Janezu Plavcu, prepričan, da mu po njegovi krivdi kasneje umorjeni direktor Kemijskega inštituta dr. Janko Jamnik – obtoženi Milko Novič je bil tega dejanja oproščen – ni podaljšal pogodbe o zaposlitvi. Iraškemu prosilcu za azil Aliju Hamzahu Rašidu, ki ga je spoznal na fitnesu, je za Plavčevo smrt obljubil 25.000 evrov in mu izročil pištolo z dušilcem, ki sta jo preizkusila na Šentviškem hribu. Prav tam so posredovali policisti, saj jim je Rašid razkril Stephanove namene.

Plačati naj bi bil pripravljen 30.000 evrov

Že pred prvo obsodbo, še v priporu, naj bi Stephan začel načrtovati tudi likvidacijo kronske priče, Rašida. Od 6. novembra do 29. decembra 2017 naj bi nagovarjal Alena Kraljevića, s katerim si je delil sobo na Povšetovi, da pregovori še enega pripornika, Mervana Šljivarja, naj poišče morilca od zunaj. Za umor Rašida naj bi si Stephan zamislil več scenarijev: krvnik naj bi ga poškropil z živim srebrom, kar naj bi bilo zanj usodno, ga ustrelil pred sodiščem, ali pa mu skozi odprtino, izvrtano v kukalo na vhodnih vratih, v stanovanje spustil bojni plin sarin. Morilcu naj bi bil pripravljen plačati 30.000 evrov, polovico vnaprej in polovico po opravljenem delu.

Toda Kraljević si je njegove napotke zapisoval in jih posredoval policiji. "Videl je, da se na sprehodih srečujem z Mervanom Šljivarjem, in ko sem mu povedal, da je osumljen umora, je morda dobil idejo, kako se rešiti Rašida. Njegov načrt likvidacije naj bi jaz prenesel Šljivarju, ki naj bi kontaktiral 'zunanje izvajalce'," je pričal lani in izpovedal, da je bil Stephan naravnost obseden z Rašidom: "Postal je stalna tema najinih pogovorov. Z Mervarjem sva ga skušala prepričati, naj odstopi od vseh teh neumnosti, brez uspeha. Zato sem kontaktiral policiste, s katerimi sem sodeloval na drugi zadevi, in na njihovo pobudo začel zbirati podatke o Stephanu. Tudi zato, ker je bil vse več na mojem računalniku in sem prek aplikacije, ki sem jo namestil, da bi sledil njegovi komunikaciji, opazil, da je navezal stike z neko tretjo osebo."

Ponudba ga ni zanimala

Druga obremenila priča je bil Šljivar: "Kraljevića in Stephana sem spoznal v priporu. Stephan me je vprašal, kako bi prišel do zunanjih ljudi, da bi se znebil priče in še ene osebe. Rekel sem mu, da takih ljudi ne poznam in me to ne zanima, zato tudi nisem spraševal, kako naj bi potekala likvidacija. Videl sem tudi zapiske, ki jih je o načrtovanju likvidacije delal Kraljević, a sem jih le na grobo preletel, njemu verjamem."

Stephanov zagovornik, odvetnik Gorazd Fišer, je Kraljevićeve motive za njegovo "zgodbo" o napeljevanju k umoru našel predvsem v maščevanju njegovemu klientu, ker od njega ni prejel denarja, ki si ga je obetal: "Dodaten motiv pa bi bil lahko maščevanje meni, ker sem zastopal njegovo nekdanjo partnerico, ki ji je dal zažgati gospodarsko družbo (Izpušni sistemi Lauš v Ljubljani, op. a.), zaradi česar je bil pravnomočno obsojen. In še en morebitni motiv: Kraljević je skušal obremeniti mojega klienta tudi za vpletenost v umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, a mu ni uspelo, je pa to pomagalo Milku Noviču. Prav zaradi tega je Kraljević ovadbo mojega klienta prepustil Šljivarju, ki ga je branil odvetnik Jože Hribernik, tudi Novičev zagovornik."

Dokaze naj bi zbiral po navodilih policije

Na današnji pritožbeni seji višjega sodišča sta Stephanova zagovornika, ob Fišerju še odvetnik Milan Krstić, opozorila na kršitve kazenskega postopka in pravice do obrambe ter nepopolno oziroma zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

"Moj klient je bil v priporu že od 17. oktobra do 6. novembra 2017, ko so ga premestili v sobo h Kraljeviću, pa v tem času ni nikogar nagovarjal k umoru. Nelogično je, da bi to storil še isti dan, ko je prvič srečal Kraljevića. Kasneje so ga premestili v celjski pripor, pa tam tudi ni nikogar napeljeval," je med drugim povedal Fišer. "Kraljević je tudi potrdil, da je obdolžencu posodil svoj računalnik, na katerem je imel dostop do interneta. Kaj naj bi moj klient na njem počel, pa ni mogoče ugotoviti, ker tega računalnika ni več. Prav tako je Kraljević je pričal, da je po prijavi obdolženca deloval po navodilih policije, ki pa je to zanikala."

Kraljeviću in Šljivarju je očital neverodostojnost: "Šljivar je mojega klienta ovadil policiji 28. decembra 2017 in povedal, da je dva dni prej na dopoldanskem sprehodu skupaj s Kraljevićem pristopil k njemu in ga začel napeljevati k umoru. Toda po preverjanju smo ugotovili, da 26. decembra mojega klienta sploh ni bilo na sprehodu. Poleg tega je Šljivar prijavo podal prek telefonske številke 113, vendar njegovega klica v arhivu ni. Sodišče trdi, da morda ni bil zabeležen, ker ni bil interventen, a napeljevanje k umoru bi težko označili za neinterventno. Sodišče se je prav trudilo, da je vse izjave Kraljevića in Šljivarja, ki niso držale, razglasilo za nebistvene."

Predlagata razveljavitev sodbe

Kot je še dejal Fišer, je bila preiskava v prvem primeru temeljitejša: "Policija se takrat ni zadovoljila zgolj s prijavo Rašida, ampak je ta postal njen tajni sodelavec in so proti mojemu klientu zbirali materialne dokaze. V drugem primeru pa sta povsem zadostovali ovadbi Kraljevića in Šljivarja. Predlagam razveljavitev sodbe in ponovno sojenje pred drugim senatom."

Po mnenju odvetnika Krstića je mogoče o napeljevanju k umoru govoriti samo, če se napeljevalec sreča z izvršiteljem, zgolj pomenkovanje o dejanju pa ni kaznivo.

Višja tožilka Petra Lavrič in okrožna Ana Kirm sta predlagali zavrnitev vseh pritožb obrambe in potrditev sodbe, ki je "povsem primerna in celo na spodnji meji kaznovalnega okvirja".

Odločitev višjega sodišča bo znana v mesecu dni.