Slovenija
9 ogledov

Darovalcev je vse več

Krvodajalstvo v Sloveniji Saša Despot
Število darovalcev se povečuje. Lani za kar 10 odstotkov. Kri, ki ne ustreza standardom, zavržejo.

"Kri lahko daruje vsak, ki izpolnjuje osnovne pogoje krvodajalca. To pomeni, da mora biti zdrav, star od 18 do 65 let in tehtati najmanj 50 kilogramov. Pred vsakim odvzemom kri tudi pregledamo in darovalcu izmerimo pritisk. Pri pregledu krvi mora biti višina hemoglobina pri darovalcu višja od zahtevane. Če zahtevane količine hemoglobina nima, mu krvi ne odvzamemo. Izpolniti pa mora tudi obrazec, kjer odgovarja na vprašanja o navadah v življenju," nam je povedala strokovna direktorica Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM), Irena Razboršek.
"V Sloveniji najbolj potrebujemo tisto kri, ki je ima največ populacije. To je krvna skupina A, ki jo ima približno 40 % ljudi. Sledijo ji krvna skupina O z 38 %, B s 15 % in AB s 7 %. Približno 18 % ljudi je Rh D-negativnih, kar pomeni, da lahko prejemajo kri le od prav tako Rh D-negativnih krvodajalcev," pravi Razborškova.

Ni nujno, da bo darovana kri dobra
Po darovanju kri najprej dobro pregledajo. "Vsako enoto odvzete krvi testiramo na prisotnost označevalcev hepatitisa B in C , aidsa in sifilisa z namenom, da preprečimo možno okužbo bolnika z okuženo krvjo dajalca," pravi Podgorškova.

Če je kri okužena ali neustrezna, jo zavržejo, ustrezna pa gre skozi postopek, s katerim pripravijo krvne pripravke, ki vsebujejo posamezne sestavine krvi in plazmo.

"Krvne pripravke dobimo tako, da vrečke z odvzeto krvjo in ohranitveno raztopino predelamo. S pomočjo centrifug in stiskalcev tako kri ločimo na rdeče krvne celice, krvne ploščice in globoko zamrznjeno plazmo. Ločimo jih zato, da bolnik prejme samo tisto sestavino krvi, ki je glede na naravo bolezenskega stanja nima dovolj. S pomočjo predelave tako lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati," pravi Podgorškova.

Imajo pa pripravki različen čas trajanja. V Sloveniji zaradi pretečenega roka uporabe zavržemo okrog dva odstotka darovane krvi, kar je pod povprečjem EU. "Krvne celice imajo rok uporabe 42 dni, krvne ploščice sedem dni, globoko zamrznjeno krvno plazmo pa lahko hranimo do tri leta."

Število krvodajalcev je vsako leto večje
"Lani je kri darovalo malce manj kot sto tisoč Slovencev. Novih je bilo okrog 12 tisoč, kar pomeni, da se je število darovalcev lani povečalo za 10 odstotkov. Veseli me, da se vse več Slovencev odloča za darovanje krvi," sklene Razborškova.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.