Ljubljanska borza sledi trendu

Na Ljubljanski borzi sta oba delniška indeksa krepko pridobila. Osrednji delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri vrednosti 5832,56 točke, kar je 431,25 točke oziroma 7,98 odstotka več kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 105,14 točke oziroma 8,72 odstotka na 1311,20 točke.

Uprava Ljubljanske borze je zaradi visokih rasti delnic poleg delnic Petrola začasno zvišala omejitev tečaja z 10 odstotkov na 20 odstotkov od zadnjega referenčnega tečaja tudi za delnice Krke in Aerodroma Ljubljana. Med pomembnejšimi delnicami so največ pridobile delnice Petrola (+14,21 odstotka), Krke (+9,97 odstotka) in Telekoma Slovenije (+8,96 odstotka). Delnice Aerodroma Ljubljana so se podražile za 8,42 odstotka.

Azija sledila Ameriki
Osrednji ameriški delniški indeks Dow Jones je po ponedeljkovem trgovanju pridobil več kot 11 odstotkov, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq je zrasel za nekaj manj kot 12 odstotkov. Tudi azijski finančni trgi so strmo narasli, saj je osrednji indeks Nikkei v jutranjem trgovanju pridobil več kot 13 odstotkov. Indeks MSCI preostalih azijsko-pacifiških delnic, ki je prejšnji petek dosegel najnižjo vrednost od leta 2004, je narasel za 6,6 odstotka, avstralski S&P/ASX 200 pa je narasel za 4,5 odstotka, kar je največji porast od oktobra 1997. Hongkonški indeks Hang Seng je narasel za 4,2 odstotka.

Zahodnoevropske delnice so se večinoma podražile. Britanski FTSE je pridobil skoraj šest, nemški DAX  pa okoli pet odstotkov. Italijanske borze so se v povprečju dvignile za več kot šest odstotkov.

Na borze se vrača optimizem in nasmeh. © AFP

Buren odziv
Skoki na borzah so se zgodili, potem ko so se vrednosti delnic po ponedeljkovem trgovanju na Wall Streetu dvignile za ogromnih 11 odstotkov. Investitorji so pozdravili nove prijeme, ki so jih sprejeli na vrhu G8, obenem pa jih je spodbudila tudi misel na novico, da želi ameriška vlada kar se da hitro vzpostaviti 700 milijard dolarjev vredno finančno pomoč.

	Ne gre za to, da bi ukinili svobodni trg, ampak da bi ga ohranili. George Bush, ameriški predsednik

Ameriški predsednik George Bush je napovedal, da bo država kupila deleže največjih ameriških bank, kar naj bi jo po pričakovanjih stalo 250 milijard ameriških dolarjev. S tem želijo obnoviti stabilnost ameriškega bančnega sektorja. "To je eden od osnovnih kratkotrajnih ukrepov, ki bo zagotovil vitalnost ameriškega bančnega sistema ," je povedal ameriški predsednik.

Avstralski ministrski predsednik Kevin Rudd je napovedal 10,4 milijarde vreden paket ekonomske pomoči. Omenjeni paket bo omogočil enkratna plačila delavcem nižjega plačilnega razreda in upokojencem. Obenem bo paket omogočil jamstvo bančnih depozitov za naslednja tri leta. Po besedah premierja naj bi strategija okrepila državno ekonomijo in obenem podprla avstralska gospodinjstva.

Borze so se tako odzvale na odločitev Nemčije, Francije, Nizozemske, Španije in Avstrije, ki so v ponedeljek namenile skoraj 1300 milijard evrov bančnih jamstev in svežega denarja za reševanje bank.