Slovenija
15 ogledov

Dvojezične table bodo stale

dvojezična tabla, koroška Reuters
Volivci na avstrijskem Koroškem so na referendumu po pošti večinsko potrdili kompromisni dogovor o dvojezičnih tablah, ki je bil dosežen 26. aprila. Ta predvideva postavitev dvojezičnih tabel v 164 krajih na avstrijskem Koroškem.

Deželni glavar Gerhard Dörfler je na novinarski konferenci izrazil veliko zadovoljstvo nad rezultatom referenduma oziroma "ljudskega povpraševanja". "Gre za ustavno večino," je dejal po razglasitvi rezultata, da sta za dogovor glasovali dve tretjini volivcev. Napovedal je, da bodo dvojezične table v tistih krajih, ki jih še nimajo, postavili avgusta, pred tem pa računa, da bo še julija dogovorjeno rešitev uzakonil tudi parlament na Dunaju.

Referendum je potekal po pošti od šestega junija, volivci pa so lahko svoj glas vrnili do minulega petka opoldne. Rezultati referenduma sicer pravno niso obvezujoči, zaradi česar so mu vse stranke nasprotovale, razen Dörflerjevih koroških svobodnjakov (FPK), ki imajo večino v deželnem svetu in so referendum tudi podprli, po poročanju APA piše STA. Referendumu so nasprotovali tudi predstavniki slovenske manjšine.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je za APA rezultat sicer ocenil kot pozitiven in hkrati izrazil upanje, da je zdaj poglavje v vprašanju dvojezičnih tabel dokončno zaprto. Toda vprašanje manjšine je po Inzkovih besedah "dinamičen proces", ki ne more biti dokončno zaprt s tem referendumom, čeprav je deželni glavar to napovedoval.

"Rezultat odraža to, kar smo že vsi vedeli: večina na avstrijskem Koroškem nima težav z dvojezičnimi krajevnimi napisi," pa je ocenil predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. Tudi on je nasprotoval referendumu, a rezultat vseeno ocenjuje kot pozitiven.

Predstavniki političnih strank pa še naprej vztrajajo, da je bil referendum nepotreben. "To je bila draga javnomnenjska raziskava na račun davkoplačevalcev," je dejal predsednik deželnih socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser. Po njegovi oceni je rezultat "skromen" in pravno ničen.

Dogovor vključuje tudi druge ukrepe za varstvo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, vključno z rabo slovenščine kot uradnega jezika. Tu naj bi se sicer po mnenju krovnih slovenskih manjšinskih organizacij, NSKS, ZSO in Skupnosti koroških Slovencev (SKS) kazalo največ težav.

Ljubljana: korak naprej

Z ustavnim zakonom naj bi vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem dokončno uredili. Organizacije koroških Slovencev so sicer v skupnem pozivu opozorile na več problemov dogovora, med drugim tudi na to, da bi morala biti v novem zveznem zakonu v smislu 7. člena avstrijske državne pogodbe (ADP) navedena tudi slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem.

Pojavlja se tudi vprašanje, kako bo novi ustavni zakon vplival na pravice slovenske manjšine, zagotovljene v 7. členu ADP. V Ljubljani vidijo kompromisni dogovor kot korak naprej, nikakor pa ne pristajajo, da bi bila Avstrija s tem ustavnim zakonom dokončno odvezana obveznosti pri spoštovanju in uveljavljanju 7. člena ADP.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.