Slovenija
27 ogledov

Funkcionarji bi radi spremenili ŠOUL v organizacijo zasebnega prava

študentski kampus Saša Despot
Študentska organizacija v Ljubljani bi spremenila status tako, da bi se samoopredelila kot organizacija zasebnega prava, čeprav dobijo večino sredstev iz javnega denarja. Študentska skupina Iskra v tem vidi poskus zmanjšanja transparentnosti.

Študentska organizacija v Ljubljani (ŠOUL), ki jo vodi predsednik Rok Liković, želi v svoj statut zapisati določilo, da so pravna oseba zasebnega prava. Tako pa bi se lahko izmaknili določilom zakona o dostopu informacij javnega značaja in posledično razkrivanju tudi več tisoč evrov vrednih pogodb, ki jih sklepajo za naložbe, ki so pravzaprav financirane iz javnega denarja.

Študentske organizacije namreč od študentskega dela prejmejo 3,795 odstotka oziroma letno nekaj več kot 9 milijonov evrov. Od tega ljubljanska organizacija dobi okoli 3,1 milijona letno.

Poskus zmanjšanja transparentnosti?

Opozicijska študentska skupina Iskra ob tem opozarja, da gre za poskus zmanjšanja transparentenga delovanja organizacije in povečanje moči direktorja Andreja Klasinca in zdajšnjega vodstva. Novi statut mu namreč dodeluje še dodatne pristojnosti, za njegovo razrešitev naj bi po novem potrebna dvotretjinska večina v študentskem zboru.

"V slovenskem pravnem redu je tako, da dokler ti nekdo ne stopi na prste, lahko delaš kar hočeš. Mi imamo pet odločb, da so oni oseba javnega prava, pa jim je vseeno zato," je o neupoštevanju odločb sodišča, da so študentske organizacije javni subjekti, navrgel študentski poslanec Iskre Jure Novak, ki dodaja, da bo tako, dokler ne bodo posredoval državne institucije: "Ne vem, zakaj ne posreduje država. Če bi se zadevo naredilo le bolj transparentno in v javnem interesu, ne bi šlo za poseganje v študentsko avtonomijo."

Preglednost pogodb, ki jih sklepa ŠOUL s svojimi zavodi, ki so že zdaj pravne osebe zasebnega prava, pa naj bi bila zdaj še manjša. Po besedah Novaka, pa vodstvo ljubljanske organizacije že zdaj skriva, zakaj vse so namenili sredstva v 1,9-milijonskem projektu študentski kampus.

Še več denarja za projekt, prek katerega naj bi že drugo leto začeli graditi železnico

V Iskri so tudi kritični do sprememb, ki predvidevajo tudi "manj denarja za projekte študentov na ravni fakultet in več denarja za zadnji megalomanski projekt študentski kampus, ki ga zdajšnji in bivši študentski funkcionarji s študentskim denarjem izdatno kreditirajo, se tam zaposlujejo, sama vsebina, namenjena študentom pa umanjka".

"Samo lani je ŠOUL namenil 300.000 evrov za kampus, nato pa še 95 tisočakov internega kredita," je kritičen do porabe študentskih sredstev Novak in poudarja, da v njihovo porabo nihče nima vpogleda. Po novem statutu pa naj bi dvomljivi projekt dobil vsako leto zagotovljenih najmanj 9,8 odstotka prihodkov. 

Kot smo že poročali, naj bi že drugo leto na zemljišču, kjer je Študentska organizacija v Ljubljani lani odprla študentski kampus, začeli graditi novo železnico. Do takrat pa bodo študentski funkcionarji v obnovo stavb vložili še slab milijon.

 

V skladu z zakonom o medjih objavljamo odgovor Študentske organizacije v Ljubljani

V prispevku "Funkcionarji bi radi spremenili ŠOUL v organizacijo zasebnega prava", ki je bil objavljen dne 10. 2. 2016, avtorica o ŠOU v Ljubljani trdi, da bi se s sprejetjem določenih sprememb v zvezi s pravnim statusom organizacije ŠOU v Ljubljani "izmaknil določilom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja". ŠOU v Ljubljani se bo ne glede na svoj pravni status še naprej ravnal po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, način posredovanja teh informacij pa je bil sprejet na 26. redni seji z Navodili o izvajanju posredovanja informacij javnega značaja. V nadaljevanju prispevka je v podnaslovu zapisano: "Sodišče določilo, da so oseba javnega prava, a ...". Trditev je zavajajoča, saj obstaja več odločb, v katerih je ŠOU v Ljubljani obravnavan kot pravna oseba zasebnega prava, vključno z odločbo Ministrstva za finance in študijo pravnika dr. Gorazda Trpina, ki analizira pravni status študentskih organizacij na podlagi kriterijev pravne teorije. ŠOU v Ljubljani med pravne osebe javnega prava ne more spadati na podlagi več kriterijev. Organizacija ni neposredni proračunski porabnik, ampak se je država v zameno za financiranje odrekla delu davčnih prihodkov, kakor v primeru tistih organizacij, ki jim lahko državljani namenimo del dohodnine. Prav tako ni ustanovljena z oblastvenim aktom države ali lokalne skupnosti. Najvišji akt študentskega organiziranja je Študentska ustava, ki ji državna zakonodaja daje pravni okvir ter v kateri je zapisan zasebnopravni status Študentske organizacije Slovenije in njenih entitet, med katerimi je tudi ŠOU v Ljubljani. V primeru, da bi študentska organizacija spadala med osebe javnega prava, bi avtomatsko izgubila svojo samostojnost, avtonomnost in neodvisnost, kar bi resno škodilo uveljavljanju študentskim interesov napram državni politiki.

Maja Burja
Resor za komuniciranje in razvoj
ŠOU v Ljubljani

Komentarjev 2
  • malonaokoli 07:05 11.februar 2016.

    9 milijonov za preseravanje, lepo vas prosim, kaj nebi raje ta denar dali za hrano in prevoz otrok socialno ogroženim, pa kakšno šolo v naravi bi plačali, pa kakšno štipendijo več dodelili.

  • zkvazdjkrregistracijozahtevate 20:37 10.februar 2016.

    95% študnetov nima pojma o študentski politiki ker med študijem niti nimajo časa da bi se še temu posvečal. Med študentskimi politiki so po večini sam neki priskledniki ki sam nase misljo. S tem je dokazano da so študentje totalno ...prikaži več nezreli da sami vodjo študentsko organizacijo in upravljanje z denarjem. Ukinit študentski parlament pa dat študentska sredstva pod ministrstvo. Bo manj škode. Glej kakšne traparije delajo študentfunkcionarji....prov norca se delajo iz denarja. Te spadajo direkt v zapor.