To po domače pomeni, da je povprečna pokojnina rasla hitreje od inflacije.
"Povprečna starostna pokojnina, te sicer predstavljajo največji delež odhodkov, je bila v povprečju lanskega leta za 36 % višja kot leta 2019. Povprečna invalidska pokojnina se je v tem obdobju povečala za 35 %, družinska oziroma vdovska pa za 32 %. Inflacija je v tem obdobju znašala 21 %," so izračunali na Fiskalnem svetu.
Povprečno pokojnino sicer zvišujejo tudi novi upokojenci, ki dobijo nadpovprečno pokojnino, zato smo izračunali še, ali so redne uskladitve pokrile inflacijo. Redne uskladitve so upokojencem od konca leta 2019 pokojnine zvišale za 26 odstotkov.
Ob tem sta bili decembra 2019 in 2020 izvedeni še izredni uskladitvi v višini 1,5 oziroma 2,0 odstotka, januarja 2022 pa izredna uskladitev, ki je bila različne glede na to, kdaj je upokojenec pridobil pravico do pokojnine, saj jih je omejevanje uskladitev različno prizadelo. Pokojnine in drugi prejemki, priznani do 31. decembra 2010, so se uskladili za 3,5 odstotka, priznani od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 za 1,7 odstotka, priznani od 1. januarja 2012 dalje pa za en odstotek.
Hkrati je treba opozoriti, da gre pri inflaciji za košarico življenjskih potrebščin, če se bolj od povprečja podraži hrana, to tiste z manjšimi prihodki bolj prizadene, zato individualni občutek, da si s pokojnino lahko privoščiš manj, kljub zgornjim izračunom ni nujno neutemeljen.
Lani so se odhodki pokojninske blagajne (ZPIZ) zvišali za 10,5 odstotka (leto prej 5,8 odstotka), kar je bilo "predvsem posledica 8,8-odstotne redne uskladitve pokojnin, ki je bila najvišja v dveh desetletjih. Skupni odhodki za pokojnine so se v zadnjih petih letih povečali za 2 mrd EUR oziroma 44 %". To je nekoliko več od povečanja nominalnega BDP, zato se je delež Posledično se je delež odhodkov za pokojnine zvišal na deset odstotkov BDP.
"Visoka uskladitev pokojnin je kljub nadaljevanju ugodne dinamike prihodkov od socialnih prispevkov terjala precej višji transfer iz državnega proračuna. Skupni transfer se je povečal na 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2 % BDP," ugotavlja Fiskalni svet. Še vedno pa je transfer iz državnega proračuna približno pol nižji kot pred desetimi leti.
Več denarja iz proračuna je potrebovala tudi zdravstvena blagajna, znašal je 0,6 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot pred epidemijo. Plačila zasebnim izvajalcem javnih zdravstvenih storitev so se povečala za 40 odstotkov, v primerjavi z letom 2019 pa so se ti izdatki več kot podvojili.
Januarja je imel proračun 203 milijone evrov presežka, kar je precej manj kot lani, ko ga je bilo 336 milijone evrov. Fiskalni svet skrbi predvsem rast odhodkov, ki naj bi bili letos 17 odstotkov višji kot lani, več kot polovica dodatnih odhodkov pa je namenjena za tekočo porabo (na primer plače in socialne transferje), ki dolgoročno obremenjuje javne finance.
dezurni@styria-media.si
spoštovani upokojenci. tole vam povem - najdete čas in voljo in moč da odhajate na zborovanja nekih demagogov tipa Rupar in zahtevate z njim nekaj kar vam NE pripada. pa da vas spomnim 24 let že obstaja 3 pokojninski steber.… ...prikaži več to je več kot polovica polne delovne dobe za upokojitev. pa še nisem slišal za protest, da bi delavci zahtevali da se jim plačuje v ta sklad. torej marsikdo , ki jamra da je menzija mala, se ni kaj boril zanjo. NI. sedaj pa bi hoteli neko darilo. ne dragi moji , ne bo šlo.
Naj se JJ zahvaljo, ker jim je znizal pokojnine! Od takrat do danes je nla minimalna pokojnina za 250€ gor!
Dragi ta užaljeni upokojenci. Vi kar plačujte kriminalcu Ruparju, sami pa bodite lačni! Saj boste v nebesih poplačani, hehehe.