Slovenija > Intervjuji
19142 ogledov

Dejan Paravan: Pravi vihar pri elektriki šele prihaja po 1. januarju

Dejan Paravan
1/10
Anže Petkovšek Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja GEN-I.
Rešitev za trenutno krizo je le ena in mnogim ne bo všeč, a zadeve so zelo resne, saj je bila naftna kriza v 70-ih letih v primerjavi z zdajšnjimi razmerami mala malica, ocenjuje Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v Gen-I. V poslu z elektriko je že od leta 2004. Povedal nam je, kakšne cene elektrike za gospodinjstva pričakuje po koncu krize.

Gen-I je pred leti na trg stopil s sloganom Poceni elektrika. Ali bo elektrika še kdaj poceni? 

Če gledamo nazaj, nikoli več ne bo tako poceni, kot je bila. Zadnjih 15 let je bila pod 50 evrov za megavatno uro, mislim, da se tja ne bomo nikoli več vrnili. Po taki ceni se ni splačalo vlagati v nove proizvodne vire. Morali se bomo privaditi na novo realnost, ampak to tudi pomeni, da so nove tehnologije in obnovljivi viri samo še bolj atraktivni in da je bila naša strateška odločitev, da gremo po tej poti, pravilna. 

Kdaj pričakujete umiritev cen in na kakšnem nivoju?

Lani ob tem času nismo vedeli, da bo prišlo do vojne v Ukrajini, videli smo tveganja zaradi nizke napolnjenosti skladišč. Takrat tudi nismo vedeli, da Gazprom sploh ne polni skladišč, ki jih ima v upravljanju, in da nam Rusija že tlakuje pot k energetski krizi. Zato smo lani mislili, prebiti se moramo čez zimo, potem bo ok. Zdaj vemo, da na dolgi rok na Rusijo ne moremo več računati. Ker kapacitet v energetiki ne moreš povečati čez noč, bo trajalo nekaj let, da se bomo vrnili v neko novo ravnovesno stanje, ki pa ne bo takšno, kot je bilo do sedaj. Da bi se stvari kar razrešile čez noč, se ne morejo. 

Kakšne cene pričakujete, ko se bodo razmere umirile? Takšne, kot je zdaj regulirana cena elektrike ali še višje? 

Za gospodinjstva bi ta cena, ki je zdaj regulirana, lahko bila dolgoročno vzdržna. To je tam okrog sto evrov za megavatno uro, govorim samo o ceni energije, ki je tretjino računa za elektriko. To je dvakrat toliko, kot je bila. To bi lahko bila neka nova normalnost na dolgi rok. Tržne cene, kot so danes, so popolnoma nerealne, nevzdržne na dolgi rok. 

Je vprašanje trenutno samo cena ali če bo elektrike sploh dovolj?

Uvoz plina iz Rusije se je drastično znižal, tega ni mogoče v celoti nadomestiti, zato je treba prilagoditi porabo. Če tega ne bomo storili, potem imamo lahko po nekaterih scenarijih težave z oskrbo. Zaradi te negotovosti je cena tako poskočila. Verjetnost, da do tega pride, je bistveno večja kot v preteklih letih, ko o tem sploh nismo govorili. 

Kakšen je ta scenarij, da ni vetra, hud mraz, izpad večjih proizvodnih enot?

Predvsem povezan z vremenom, ekstremen mraz in da pride do kakšnih napak na infrastrukturi. V energetiki do problemov pride, kadar se več nenapovedanih dogodkov združi, navadno samo en dogodek ne povzroči težav. Stran ponudbe je zelo oslabljena zaradi dogodkov povezanih z Rusijo, zato je tveganje večje. V Franciji, ki ima 56 jedrskih elektrarn, jih je približno polovica v remontu, ker imajo težave z materiali. Zato Francoze pošteno skrbi, koliko teh enot bodo uspeli pred zimo zopet spraviti v obratovanje. 

Dejan Paravan | Avtor: Anže Petkovšek Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja GEN-I. Anže Petkovšek

Ali že opažate vpliv višjih cen na nižjo porabo gospodinjstev? 

Da, tudi pri gospodinjstvih. Nekatera podjetja so zmanjšala odjem, a pravi cenovni šok bo šele prišel naslednje leto. Takrat bo definitivno poraba padla, do tega tudi mora priti. Edino vprašanje je, na kakšen način bomo to dosegli. Ne želimo si, da bi zaradi visokih cen energije podjetja trajno zaprla vrata. 

Tega nisem pričakoval, saj bistveno višji računi za gospodinjstva še niso prišli, sploh pri vas ne, ki ste še pod regulirano ceno. 

Mislim, da je to zato, ker se toliko govori o visokih cenah. Poleg tega je kar nekaj dobaviteljev v zadnjem letu cene precej dvignilo, tudi krepko čez sedaj regulirano ceno. Zato odjemalci pazijo na rabo energije, kar je prav.

Sava teče enako kot prej in Nek obratuje enako kot prej, zato res ni razloga za podražitve, je na tviterju zapisal profesor ekonomije in nekdanji minister Matej Lahovnik. Enako se sprašuje še marsikdo. Nam lahko pojasnite, zakaj podražitev. 

V tem je veliko resnice in zaradi tega imamo pri elektriki manevrski prostor, da ublažimo ekstremen porast cen na mednarodnem veleprodajnem trgu. Vedeti pa je treba, da je Slovenija neto uvoznik električne energije. Pri porabi 14 teravatnih ur skoraj 3 teravatne ure uvozimo. Te tri tervatne ure je treba plačati po tržnih cenah. Naša uvozna odvisnost je velika, v letu 2021 je znašala kar 17 odstotkov, letos bo uvozna odvisnost skoraj 30 odstotkov. Da smo prišli s tako uvozno odvisnostjo v to krizo, zagotovo ni dobro in na dolgi rok moramo delati na tem, da bo naša odvisnost bistveno manjša. 

Poleg tega je bilo vode zaradi izjemne suše letos malo in če so elektrarne prodale pričakovano proizvodnjo, so morale izpad kupovati po bistveno višji ceni, zaradi tega imajo letos probleme. 

Pri plinu, kjer nimamo domače proizvodnje, smo žal v celoti odvisni od cen na borzah. 

Ste si kdaj mislili, da se boste otepali novih strank? 

Ne. Saj se jih tudi sedaj ne otepamo. Smo največji dobavitelj in moramo ravnati odgovorno. Kritični smo do tistih dobaviteljev, ki so zbežali ali pa tistih, ki se temu izogibajo, na primer pri upravnikih. Vsi upravniki, ki so bili z nami že v preteklosti, so dobili pogodbe, ki so skladne z regulacijo. Tako bi morali ravnati vsi dobavitelji. 

Ali s prodajo elektrike ustvarjate izgubo? 

Mi ustvarjamo predvsem izgubo na račun prihodov novih odjemalcev. Od začetka krize smo dobili približno 65 tisoč novih odjemalcev, za katere nismo imeli zakupljene elektrike ali zemeljskega plina, kar bremeni poslovanje letos. Ker dejavnost mednarodnega trgovanja dela odlično, uspemo s tem nadomestiti izgubo zaradi novih prihodov. 

Kako bo država pokrila minus, ki ga delate oziroma ga še boste s prodajo elektrike pod nabavno ceno?

Za letos v Gen-I ne potrebujemo tega denarja. Tudi za druge dobavitelje ocenjujem, da so dovolj zgodaj zakupili elektriko za gospodinjstva in da bodo uspeli to prebroditi. Podjetja so večinoma tudi elektriko zakupila za naprej in nimajo težav. Velike težave se zgodijo po 1. januarju. Ocenjujemo, da 60 odstotkov podjetij še ni zakupilo elektrike za naslednje leto, težave bodo imeli tudi dobavitelji pri gospodinjstvih, ker so regulirane cene bistveno nižje od tržnih. Računam, da bomo znotraj elektroenergetike uspeli doseči ustrezne dogovore in porazdelili breme regulacije vzdolž dobavne verige.

Evropska komisija je predlagala mehanizem, ki omogoča državam, da poberejo izjemne  prihodke proizvajalcem, ki niso odvisni od plina in nimajo višjih stroškov zaradi energetske krize. Ti prihodki morajo zakrožiti znotraj slovenske energetike, da se pokrije negativni učinek reguliranih cen. 

Ampak pri nas ne bo letos nihče služil zaradi visokih cen elektrike. 

Letos ne, HSE in Gen energija poročata, da bosta imela težave zaradi slabih hidroloških razmer. 

Med proizvajalci letos ni vojnih dobičkarjev, toda ali nista bila pri nas vojna dobičkarja državni Telekom in Eon? Stranke sta pustila na cedilu, elektriko, ki sta že imela zakupljeno zanje, pa sta lahko najbrž prodala z ogromnim dobičkom. 

Tisto elektriko, ki sta jo zakupila, sta lahko prodala na trgu in s tem ustvarila dobiček. Ne poznam podatkov, koliko so imeli zakupljeno, ampak tudi če je bil to le manjši del, so z odprodajo po izjemno visokih cenah ustvarili velik dobiček. 

Govorimo o milijonih evrov?

Ja, gotovo. Mi imamo zaradi novih prihodov njihovih odjemalcev letos breme v višini nekaj deset milijonov evrov. 

Kako pameten ukrep je regulirana cena. Podjetja že ustavljajo proizvodnjo, ker je elektrika draga, na primer Talum in SIJ. Jaz imam elektriko sorazmerno poceni, morda je celo najcenejši način ogrevanja in je bolj racionalno, da se grejem s klimo kot s kurilnim oljem. To ne spodbuja varčevanja z elektriko. 

Regulacija je smiselna, ampak ne za vse količine, saj s tem ne stimuliraš elastičnosti na strani porabe. Smiselna je rešitev, po kateri regulirana cena velja do recimo 80 odstotkov porabe odjemalca v preteklem obdobju, preostanek pa se plača po tržni ceni. S tem odjemalce motiviramo, da porabijo manj. 

Zato smo se v Gen-I odločili za akcijo, da z nasveti gospodinjskim odjemalcem pomagamo pri znižanju porabe. Že s tem bodo odjemalci prihranili. Poleg tega smo dali še zavezo, da v primeru ko vsi naši odjemalci skupaj porabijo manj, vsem damo dodaten popust na računih. 

Dejan Paravan | Avtor: Anže Petkovšek Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja GEN-I. Anže Petkovšek

Hrvati so to že v osnovi naredili tako, da vsak odjemalec določene količine dobi po nižji ceni. 

Da, vendar so oni te meje postavili statično. Nek 30-letnik, ki ima dobro službo ter živi sam v garsonjeri, je nagrajen, družina s tremi otroki pa kaznovana. Hrvaški sistem je šel v to smer, ampak je po moji presoji slabši kot naš. Ima pa tudi model, ko 80 odstotkov pretekle porabe obračunaš po regulirani ceni, preostanek pa po tržni, določene izzive, ko ga skušaš spraviti v življenje. 

Lahko se je nekdo ravno preselil … 

Ja, nekdo bo rekel, da je ravno kupil toplotno črpalko, pa bo sedaj kaznovan. Vedno bo cel kup mejnih primerov, ki jih bo treba rešiti. 

Kako kaže za prihodnje leto?

S stališča odjemalcev so gospodinjstva in mali poslovni odjemalci lahko mirni, tam velja regulacija. S tem jih je vlada zaščitila, še preden je vihar prišel. Pri poslovnih odjemalcih je stvar bistveno bolj resna, tam bo problem v naslednjem letu. Evropska komisija in vlada iščeta ustrezne ukrepe, zato je trenutno najbolj smiselno počakati, da vidimo, kaj bo politika dorekla. V vsakem primeru bo cena energije bistveno višja kot je bila letos, vsi odjemalci morajo čim več narediti za zmanjšanje porabe. Zato bo prihodnje leto izjemno zahtevno. 

Koliko podjetij po vaši oceni sploh potrebuje pomoč pri premagovanju posledic visokih cen energentov. Nekateri pravijo, lani so bili rekordni dobički, kje je ta denar, poleg tega so energenti menda le pet odstotkov vseh proizvodnih stroškov, zdaj pa naj država deli stotine milijonov?

Mislim, da letos podjetja na račun električne energije in zemeljskega plina ne potrebujejo kaj dosti. Pogodbe so bile večinoma sklenjene že v lanskem letu. V naslednjem letu pa je stvar povsem drugačna. Strinjam se, da je morda kdo izkoristil situacijo za podražitve, saj so visoke cene energije priročen izgovor. A dejstvo je, da bosta elektrika in plin razlog za podražitve v naslednjem letu, letos pa še ne. Dobivajo pa ta podjetja ponudbe za prihodnje leto in seveda se zgrozijo. 

Janez Janša se je  obregnil ob to, da ste elektriko iz nuklearke prodali v tujino, zdaj pa jo za lastne potrebe drago kupujemo. Ali to drži? 
Predvidevam, da je v mislih imel Gen energijo in ne Gen-I. Kot Gen-I imamo pogodbo z Gen energijo, oni tržijo to energijo prek nas, ampak mi ne odločamo o tem ne kdaj ne kam gre ta energija. Je pa res, da je Slovenija neto uvoznik energije, tudi če vse, kar je proizvedeno, ohranimo v Sloveniji, moramo tri teravatne ure uvoziti. 

Spomnim se, da sva prvič govorila, ko se je trg z elektriko ravno odprl, zdaj ga ni več. Kako gledate na to?

Podiplomski študij sem začel, ko so se trgi odpirali in še vedno mislim, da je trg naredil veliko dobrega, ima pa dve pomanjkljivosti. Prva je problem dolgoročnih investicij. Dolgoročno se elektrika prodaja za dve leti ali tri leta vnaprej, ne pa za trideset let vnaprej, kolikor ima življenjsko dobo proizvodni objekt. Zdajšnji trg ne odgovarja na vprašanje, kako vlagatelju v velike energetske objekte zagotoviti stabilnost. Investira ali država ali pa gre za vključitev v takšne ali drugačne podporne sheme. Tukaj je potrebno najti boljšo rešitev. 

Trg tudi ne more rešiti takšnega šoka na strani ponudbe, kot ga imamo zdaj. Kaj trg lahko naredi, ko je pomanjkanje ponudbe glede na povpraševanje? Trg pove, imamo problem, zato je cena visoka. Ker v energetiki ponudbe ne moremo povečati čez noč, cena raste in raste, dokler se temu ne prilagodi poraba. Tu pa imamo izziv, ker je drastično zniževanje porabe lahko za gospodarski razvoj zelo boleče.

Dejan Paravan | Avtor: Anže Petkovšek Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja GEN-I. Anže Petkovšek

Koliko rezerve pomeni izklapljanje največjih porabnikov, na primer Talum in SIJ?

Ti so prostovoljno zmanjšali porabo. Takšni ukrepi so želeni in pomenijo elastičnost na strani povpraševanja. Imamo celo primere, ko so podjetja zaustavila proizvodnjo, znižala porabo in že zakupljeno energijo prodala na trg ter s tem zaslužila. 

Koliko pri porabi in prihrankih pomenijo gospodinjstva?

Večjo težo ima industrija, zato se več pričakuje od industrije. Poraba gospodinjstev je tri in pol teravatne ure, industrije pa skoraj 10. Teža prihranka pri gospodinjstvih je torej trikrat manjša kot pri podjetjih. Pri plinu je poraba gospodinjstev zgolj dobrih 10 odstotkov celotne porabe. Se pa prihranki seštevajo, zato šteje vsaka prihranjena kilovatna ura. 

Kolega se sprašuje, ali se bo pozimi lahko ogreval s plinom. Kako kaže? 

Ogrevanje s plinom za gospodinjstva ni problem. Manjka nam deset do dvajset odstotkov plina, ne sto odstotkov. Poraba gospodinjstev je deset odstotkov celotne porabe, tako da je lahko povsem miren. 

Ali menite, da ni verjetno, da bi nam Avstrija, kjer imamo zakupljeno skladišče, zaprla pipo?

Tega ne znam oceniti, sem pa prepričan, da je za stabilnost Evrope pomembno, da imamo maksimalno pretočne čezmejne poti. S stališča sistema večja pretočnost pomeni večjo stabilnost. Kakršno koli soliranje ali protekcionizem posameznih držav bo šibil energetski sistem in idejo povezovanja v evropsko integracijo. Scenariji, ko bi nekdo začel zapirati meje, bi bil izjemno nevaren in ga je treba na vsak način preprečiti. Upam, da bodo politiki dovolj modri, da do tega ne bo prišlo. 

Kaj pa mu svetujete za naprej, naj raje razmisli o alternativah?

Definitivno je na dolgi rok potrebno zbežati stran od fosilnih virov in plin je fosilni vir. Za ogrevanje je ena od alternativ toplotna črpalka, sploh v kombinaciji s sončno elektrarno. Kjer je poseljenost bolj gosta, bodo na dolgi rok za ogrevanje smiselni učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja. 

Dejan Paravan | Avtor: Anže Petkovšek Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja GEN-I. Anže Petkovšek

V poslu trgovanja z elektriko ste že od leta 2004. Se spomnite kaj podobnega temu, kar se je dogajalo letos?

Ne samo da se ne spomnim, nič ni niti blizu tega. Ta šok je po moji oceni tudi hujši kot naftna kriza v sedemdesetih. Danes so namreč vsi energetski trgi globalni in dosti bolj prepleteni. 

Ampak če so trgi povezani, lahko pripelješ stvari od koderkoli, lokalni šok bi moralo biti bolj enostavno prebroditi?

To drži. Večja prepletenost pomeni večjo stabilnost, ampak kriza v sedemdesetih je bila omejena samo na naftni trg, ni zajela še elektrike, plina, premoga. Danes rešujemo pomanjkanje plina, ker ga Rusija noče dobavljati. Tega nadomeščamo z LNG (utekočinjenim zemeljskim plinom, op. a.), tisto vrsto plina, ki je globalen in se ga da pripeljati tja, kjer doseže najvišjo ceno. Mi krizo rešujemo z denarjem, saj si lahko privoščimo plin po visoki ceni. Količina LNG pa je omejena in kapacitete, ki jih ne moreš povečati čez noč, so skoraj stoodstotno izkoriščene. Zato dodatni plin, ki prihaja v Evropo, zmanjka tam, kamor je bil sprva namenjen. V Pakistanu, kjer nimajo denarja, da bi plin kupili po takšnih cenah, imajo 12-urne redukcije elektrike. En del mesta izključijo za 12 ur, potem sledi drugi del mesta. 

Ampak kaj Rusi ne prodajajo Indiji, Kitajski in drugim državam, ki niso uvedle sankcij?

Tega plina, ki gre po plinovodu, ne moreš kar prodati drugam, utekočinjen plin pa lahko, tega z diskontom prodajajo drugam, enako nafto. Plin, ki potuje po plinovodu, ne more kar drugam, ker ni teh poti. Še huje, zaradi fizikalnih zakonitosti črpanja ne moreš kar ustaviti. Določene minimalne količine morajo načrpati, ker ga ne pošiljajo v Evropo, ga kurijo na črpališču. 

Ali je podjetje dobilo kakšno inšpekcijo ali globo zaradi kršenja Lahovnikovega zakona pri plačah vodilnih? 
Ne. 

Vaš nekdanji šef Robert Golob pravi, da trg z elektriko ne deluje. Do zdaj je pa deloval ali kako, v čem je problem?

Trg deluje in trg ne deluje. Ker obstaja negotovost glede razpoložljivosti, je šla tržna cena v nebo. S tega stališča trg deluje in daje cenovni signal. Sta pa s tem povezana dva problema. Kdor nastopa na borzah, se mu pri teh cenah povečuje obremenitev zaradi dodatnih kritij in potreb po likvidnosti in nekateri tega preprosto ne zdržijo in propadejo. Ni smisel trga, da vsi šibki umrejo. 
Drug problem pa je, da tako visok cenovni skok zaradi pomanjkanja na strani ponudbe, povzroči preprosto preveč škode pri odjemalcih, ki morajo energijo kupiti po teh ekstremno visokih cenah. Ko je tako, trg nima smisla, ker so žrtve prevelike. 

Ampak kakšna je rešitev v takem primeru?

Te cene odražajo krizo, ki jo imamo pri razpoložljivosti elektrike. To bomo rešili samo tako, da bomo stran ponudbe in povpraševanja uravnotežili. Ker ponudbe ne moremo povečati, saj smo bili preveč odvisni od Rusije, ki je čez noč prekinila dobave, lahko delamo samo na povpraševanju oziroma odjemu. Ta je pa praviloma neelastičen, navajeni smo, da kadarkoli potrebujemo elektriko, jo iz vtičnice tudi dobimo. Zdaj ko gredo cene navzgor, se moramo zavedati, da to, koliko energije potrebujemo, zelo močno vpliva na ceno. Za razrešitev tega cenovnega pritiska oziroma krča je treba delati na tem, da zmanjšamo povpraševanje po plinu in po elektriki. Čez zimo ga morda ne bomo imeli dovolj in takrat bo cena šla v višave. Zaradi tega moramo odjem znižati. To lahko naredimo na kontroliran način z delnimi zaustavitvami. Če ponudbe ne bo dovolj, pa se to lahko zgodi tudi tako, da  sistem razpade. Zato se pripravljajo načrti, na kakšen način se bo v skrajnih scenarijih delalo redukcije, da do tega ne bo prišlo. 

Mislim, da bomo vsi toliko pametni, da bomo brzdali porabo in naredili vse, kar lahko, za zmanjšanje porabe. S tem bomo največ naredili za našo varnost in oskrbo in za umiritev cen. 

Dejan Paravan | Avtor: Anže Petkovšek Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja GEN-I. Anže Petkovšek

Teš naj bi zaprli leta leta 2033, to je čez dobrih deset let, deset let kasneje še nuklearko. Vas to kaj skrbi, od kod bomo dobili elektriko?

Če ne bi nič naredili do takrat, me zelo skrbi. 

Ampak saj že zadnjih nekaj let nismo nič naredili. 

Mislim, da zadnjih 20 let delamo zelo malo, pa še tisto, kar smo, blok 6, je povezano s kupom nezadovoljstva. Nismo naredili tega, kar bi morali. Če pomislimo na obnovljive vire, v zadnjih desetih letih smo po relativnem prirastu obnovljivih virov na zadnjem mestu v EU, vsi so pred nami. Tega si ne moremo šteti v čast, tako ne more ostati. Mislim, da bo to desetletje ključno, da naredimo spremembe, ki se bodo na dolgi rok poznale. 

Znotraj družbe in tudi v sodelovanju z zunanjimi institucijam smo delali dolgoročne scenarije razvoja slovenske energetike. Če nič ne naredimo, bo naša uvozna odvisnost, ki je že zdaj problematična, šla prek vseh meja, neodgovorno bi bilo, če bi to dopustili. 

Ključni ukrepi so maksimalno investirati v obnovljive vire, sploh v sonce, do 2030 smo predvideli 3000 novih megavatov sončnih elektrarn, izgradnjo drugega bloka nuklearke, kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov je za Slovenijo najbolj primerna. Obnovljivi viri so zelo nestanovitni, zato bomo morali veliko delati na fleksibilnosti v sistemu. Potrebne bodo nove baterije, črpalne hidroelektrarne, čez deset ali dvajset let naj bi pomembno vlogo igral tudi zeleni vodik. 

Deset let je precej malo časa. 
Zelo malo časa, zato moramo začeti s spremembami takoj. 

Teš proizvede tretjino vse elektrike, to naj bi nadomestile sončne elektrarne? 
Še pred izbruhom vojne v Ukrajini smo predvideli, da zaprtje bloka 6 pokrijemo s pospešeno investicijo v obnovljive vire in nekaj tudi v dodatne plinske elektrarne. Zdaj se je odnos do plina popolnoma spremenil. Če ga bomo dobili od drugje, bo predvsem dosti dražji. Toliko več bo treba zato računati na obnovljive vire. Jedrske elektrarne do leta 2030 ne moremo zgraditi, da bi se preveč zanesli na uvoz iz sosednjih držav, pa ni pametno. V energetiki ni enostavnih rešitev, ena sama tehnologija nikoli ne reši tako kompleksnega problema. 

Če stavimo na sonce, kako bomo uravnavali proizvodnjo in porabo? 

Ta količina sonca, ki sem jo prej omenil, ne bi smela biti težava za sistem, ker so viri razpršeni, v celotni proizvodnji to ni tak delež, ki se ga ne bi dalo uravnavati. Kolikor smo računali, se to da zvoziti, ne pa seveda brez naložb za večjo fleksibilnost sistema. Možnost je tudi podaljšanje obratovanje jedrske elektrarne. To, kar delajo Nemci, ko sredi energetske krize zaustavljajo še polno funkcionalne jedrske elektrarne, je nesmisel, ne razumem jih. Še posebej, ker so sami zakuhali velik del problema, ker so se preveč vezali na ruski plin. (Nemški kancler Olaf Scholz je v torek dovolil podaljšanje obratovanja preostalih treh nukleark v državi do 15. aprila 2023, op. a.)

Zakaj še ni bilo skupščine Gen-I, ki bi potrdila letno poročilo in nagrado za nekdanjo upravo, ki jo je vodil Robert Golob?
To je vprašanje za naše lastnike. 

janez.zalaznik@styria-media.si

 
Komentarjev 52
  • miha.z 07:40 25.oktober 2022.

    Čudno, da je draga, elektriko prodajamo v tujino potem pa jo po dražji ceni kupujemo. Za nas zelo slabo za nekatere pa pri koritu pa dobro.

  • srecnii 00:00 25.oktober 2022.

    same laži!!!!

  • Jernej65 18:04 22.oktober 2022.

    Eu bo počasi zadeve okrog energentov stabilizirala. Še kakšni 2 leti bo potrebno, da se poblaznelega Putina popolnoma losajo. Putin je mislil, da bo izsiljeval Evropo. Obrnilo se bo tako, da bodo njega izsiljevali Kitajci, Indijci in še kdo. V ...prikaži več resnici se to že dogaja. Kitajcem že prodaja po dampinških cenah.