Slovenija > Intervjuji
4025 ogledov

Generalni sekretar Damjan Bergant: Tudi na evropsko prvenstvo v košarki ne greš raztrgan ...

Damjan Bergant Anže Petkovšek Pogovor z generalnim sekretarjom MZZ Damjanom Bergantom.
Slovenska diplomacija se je po mnenju generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Damjana Berganta odlično odrezala ob dogajanje okoli arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško. A za uspehe potrebujemo diplomacijo, ki je izobražena, usposobljena, opremljena in iznajdljiva. Če teh elementov ni, potem je, po njegovih besedah, kot da bi na evropskem prvenstvu v košarki igrali z ekipo štirih ali petih - eden je pohabljen, drugi ima raztrgan dres ...

Smo tik pred imenovanjem novih veleposlanikov. Iz ust več opozicijskih poslancev je bilo mogoče ob tem slišati pozive predsedniku republike, naj ustavi imenovanja veleposlanikov in izbiro prepusti novi vladi. Kako gledate na to?

Zagovarjamo stališče, da gre za diplomacijo, ki je karierne narave, in tudi tokrat vsi kandidati za veleposlanike prihajajo iz vrst kariernih diplomatov. Razumem sicer, da so lahko volitve povod za politiko, da skuša vplivati tudi na imenovanje veleposlanikov, a poslancem smo razložili, da če bomo zaradi volitev ustavili proces imenovanj, ki je sicer dolg in traja med šest in deset mesecev, potem bi slovenski diplomaciji lahko povzročili škodo in težave.

Veleposlanikom na položajih doslej tudi nikoli nismo podaljševali mandata zaradi volitev in nekaterim ga tudi ne bi mogli, ker se iztekajo njihove zakonske osnove za zasedbo teh.

So bili vaši argumenti uspešni?

Da, mislim, da so bila stališča v parlamentu razumljena.

Zavzemate se za profesionalizem, karierne diplomate. A prav izobraževanje diplomatov je v Sloveniji rak rana. Lahko morda kaj več poveste o diplomatski akademiji, ki jo načrtujete na ministrstvu?

Strokovno izobraževalni svet, ki se sestaja redno, je že izdelal program diplomatske akademije - študijski program in kako naj bi izobraževanje potekalo. Diplomatsko akademijo lahko ustanovimo zelo hitro, a ne gre za diplomatsko akademijo kot tako, gre za izobraževanje, ki ga moramo prilagoditi glede na nove izzive in položaje.

A ni dovolj, da imamo samo program, potrebujemo tudi sredstva in določeno število kadrov, ki se bodo s tem ukvarjali. Najlažje je ustanoviti akademijo z željo, da bo delovala, a če ne bomo že zdaj resno pristopili s sredstvi in kadri, bo zadeva klavrno propadla. Bolje, da se že zdaj zagotovijo osnovna sredstva za delovanje diplomatske akademije oziroma bolje rečeno izobraževalnega sistema znotraj ministrstva.

Če bo šlo vse po sreči in če bomo uslišani, tudi na vladni ravni - zdaj verjetno pri naslednji vladi -, se bo zadeva zgodila zelo hitro.

Financiranje in kadri so torej že zagotovljeni?

Ne, tega še nimamo zagotovljenega. Mi razumemo ministrstvo za finance, ki pravi, da moramo ravnati v okviru svojih rezerv in svojega proračuna, a tega mi ne zmoremo. Ministrstvo za zunanje zadeve ima zelo majhen proračun, ima manj kot odstotek celotnega državnega proračuna (2016 je znašal 0,833 odstotka). Da odpiramo nova veleposlaništva in zaposlujemo nove ljudi, da delamo akademijo ... Preprosto ne zmoremo.

Finančna sredstva v zdajšnjem obsegu ne zadoščajo našim rednim obvezam, kaj šele dodatnim nalogam.

Damjan Bergant | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Nekdanji generalni sekretar Stanislav Vidovič je dlje časa opozarjal, da v zadnjih letih zaradi omejitev niso zaposlili nobenega novega pripravnika. Kako je z zaposlovanjem sedaj?

Zadeve so se nekoliko sprostile in vlada je dovolila nekaj dodatnih zaposlitev.

A glede na to, da smo letos odprli dve diplomatsko-konzularni predstavništvi v Sofiji in Abu Dhabiju bi potrebovali vsaj šest ljudi. Nesmiselno bi bilo, da bi imeli na diplomatsko-konzularnem predstavništvu le veleposlanika in sodelavca ali celo samo veleposlanika. Mislim, da je prav, da imamo poleg veleposlanika vsaj še dva ali tri ljudi.

Poleg tega so vedno nove potrebe. Kot člani mednarodnih organizacij imamo enake dolžnosti kot velike države, in če se organizacija odloči delati na neki prioriteti, mora država zagotoviti, da jo pokriva. Poleg tega so veleposlaništva, na primer veleposlaništvo v Avstraliji, ki pokrivajo štiri države. Če želimo resno pristopiti k pokrivanju vsega, potem potrebujemo ljudi.

Seveda, je to vprašanje prioritet, česa si Slovenija želi v mednarodnih odnosih. Prva prioriteta je zagotovo gospodarstvo, potem zastopanje političnih interesov v tujini in seveda naših državljanov - konzularne zadeve - ter tudi promocija kulture … Ko določamo prioritete, pa je treba temu primerno veleposlaništvo okrepiti. Seveda pa to še ni dovolj, če imate veleposlaništva, ki delajo s polno paro, potem potrebujete tudi doma aparat, ki to prebavi. V sektorjih, v službah potrebujete ljudi, ki to lahko sproducirajo naprej.

Seveda bi nekdo, ki se ne ukvarja z zunanjo politiko, rekel, ogromno vas je, mi tega ne potrebujemo, tisti, ki pa se spozna, pa ve, kaj to pomeni in bo idejo podprl.

Dobro veste, kaj pomeni arbitražna razsodba, kaj mora diplomacija narediti, da bo ta uspešna.

To pomeni, da moramo imeti diplomacijo izobraženo, usposobljeno, opremljeno in iznajdljivo. Če teh elementov ni, potem je, kot da bi na evropskem prvenstvu v košarki igrali z ekipo štirih ali petih - eden je pohabljen, drugi ima raztrgan dres in tako naprej.

Govorite o arbitraži. Kako ocenjujete, da je diplomacija opravila svojo nalogo?

To sicer ni moja naloga, a iz svojega stališča lahko povem, da je slovenska diplomacija zaenkrat to nalogo opravila odlično in tudi za naprej ne vidim, kakšnih večjih težav. Moramo pa poskrbeti, da bo diplomacijo sposobna to nalogo opraviti odlično tudi v prihodnje.

Če imamo nezadovoljne, neopremljene in neizobražene diplomate, potem to ne gre.

Na MZZ menijo, da je Rupel lahko veleposlanik. Slovenija Slovenski diplomati s strahom k zdravniku

"Želimo, da slovenski davkoplačevalec, ko razmišlja o diplomatu, ne vidi samo parazita ali kriminalca," je ob objavi poročil internih nadzorov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih povedal vaš predhodnik. Kako vi gledate na nepravilnosti, ki so se dogajale in se z njimi še vedno ukvarjajo sodišča, ter željo po več sredstvih …

Lahko se to imenujejo nepravilnosti ali prekrški, a - tako bom rekel -, kdor dela, ta greši. Bistveno pa je, da se te nepravilnosti, kot jih imenujete vi, odpravljajo in to je moja naloga, naloga sekretariata. Popolnoma nesprejemljivo je, da so se takšne zadeve, kot na primer v Madridu in morda še kje drugje, dogajale. Sekretariat in zunanje ministrstvo se tukaj absolutno trudi, da se to ne bi dogajalo, in zato imamo nadzore.

Mislim, da smo z inštitutom nadzorov veliko naredili in jaz ga jemljem v pozitivni smeri. Nepravilnosti ni veliko, a vedno se bo kaj našlo, kar je normalno.

Imate občutek, da se je na podlagi nadzorov stanje izboljšalo?

Nedvomno.

Z zahtevo po dostopu javnih informacij smo na Žurnalu24 od ministrstva pridobili 18 poročil o nadzorih, ki so jih opravili na zunanjem ministrstvu po razkritju julija 2015, ko je zunanje ministrstvo po zahtevi informacijske pooblaščenke, ki jo je podal novinar RTV Slovenija, moralo razkriti 49 poročil o nadzorih označena s stopnjo tajnosti interno. Med drugim tudi poročilo, ki je razkrilo nepravilnosti na veleposlaništvu v Parizu. Zoper veleposlanico Veroniko Stabej zdaj poteka sodna preiskava .

Nekatere ključne ugotovitve, ki med drugim razkrivajo, da imajo nekatera veleposlaništva pomanjkanje lokalnih kadrov zaradi nizkih plač, bomo objavili v ponedeljek. A na drugi strani nadzori kažejo tudi, da je Slovenija v minulih letih na več veleposlaništvih kršila pravice več lokalno zaposlenim.

Poleg Bolgarije in Združenih Arabskih Emiratov se je omenjalo, da bo Slovenija predstavništvo odprla v Maroku in na Irskem …

To so želje …

V redu želje. Kakšni so potem načrti?

Jaz kot karierni diplomat bi si želel, da bi Slovenija odprla čim več veleposlaništev, predvsem na ozemljih, kjer nismo dosti prisotni.

Nepremičnine nekdanje SFRJ, ki jih je prevzela Slovenija | Avtor: MZZ MZZ
Afrika je eden izmed kontinentov, ki je izredno pomemben, pa imamo delujoče samo veleposlaništvo v Egiptu. To, da smo dobili eno nepremičnino nazaj s strani bivše Jugoslavije v Maroku, je lahko eden izmed elementov pri naši odločitvi, da odpremo veleposlaništvo v Maroku. A pred tem je treba vsebinsko premisliti, ali je odprtje veleposlaništva v Maroku v našem političnem oziroma karkšnemkoli drugem interesu in nam bo to v prihodnje koristilo ali je morda boljše, da se nepremičnina proda in se veleposlaništvo odpre kje drugje v Afriki ali v svetu.

Tudi kar se tiče ozemlja Evropske unije glede veleposlaništev, ki smo jih zapirali, to verjetno ni bila najboljša poteza. Bila je narejena v smislu racionalizacije, finančnega varčevanja, a na koncu se je izkazalo, da poteza ni bila najbolj posrečena. Racionalizacija ni prinesla velikih prihrankov, zlasti pa nam ni prinesla ugleda, predvsem v tistih državah, kjer smo veleposlaništva zapirali, in potem so imele tudi druge države recipročno razlog, da so zapirale svoja veleposlaništva v Ljubljani.

Mislim, da bi morali v prihodnje odpirati veleposlaništva tudi v Evropi in drugje. Vse pa je odvisno od našega gospodarskega interesa, političnega interesa in interesa za zaščito naših državljanov. Potreben je strateški premislek.

Kako blizu je odločitev, kaj bo Slovenija storila z nepremičninami, ki je dobila podlagi sukcesije po nekdanji SFRJ?

Kar se da hitro bomo morali sprejeti odločitve. Težava je, da nismo navajeni na tako velike objekte. Na primer naša dobljena zgradba v Rimu - nisem je sicer videl, a tako pravijo – je skoraj tako velika, kot je ta hiša, v kateri smo (stavba zunanjega ministrstva, op. a.). Ima zgodovinsko, kulturno sporočilo in takšnih stvari se ne prodaja.

MZZ | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Zdaj smo v fazi ugotavljanja - ker diplomati nismo gradbeniki, arhitekti -, kako takšno hišo najbolje uporabiti oziroma jo obnoviti. Nagibamo se k temu, da bi bilo tam slovensko veleposlaništvo in rezidenca ambasadorja, kulturni center … A to na drugi strani pomeni sodelovanje resorjev. Pri tem je seveda potrebno paziti tudi na finance - obnova takšne stavbe, kot je v Rimu, zahteva milijone - nekaj sredstev seveda pridobivamo od prodaje skupnih nepremičnin bivše Jugoslavije in to skušamo investirati v obnove in nakupe.

Hkrati se moramo, kot je v primeru Maroka odločiti, ali bomo na določeni lokaciji odprli veleposlaništvo ali ne, šele nato gremo lahko v obnovo ali prodajo. Jaz bi si želel, da bi te zadeve potekale hitreje, ampak saj veste, kaj v zasebnem življenju pomeni obnova, prodaja ali nakup nepremičnine. Prestavljajte si, kaj to pomeni za državo, koliko deležnikov, služb, verifikacij je vključeno v proces.

Mislim, da bomo Villo Maravigllio v Rimu obnovili, v Maroku bomo nepremičnino najverjetneje prodali, če se ne bomo odločili za vzpostavitev veleposlaništva. V Maliju, Bamaku, smo se že odločili za prodajo in smo že v fazi podpisa kupoprodajne pogodbe. Problem nepremičnine v Tanzaniji je, da zemlja ni naša, ampak je državna, kar pomeni, da lahko prodamo samo diplomatskemu predstavništvu. Ne vem sicer, ali je smotrno odpreti veleposlaništvo v Tanzaniji ali raje v Etiopiji, v Addis Abebi, kjer je tudi sedež Afriške unije. Vse to je treba preučiti.

Rim, Italija Slovenija Slovenija še koleba, kaj bi s prestižnimi vilami iz nasledstva

Čez tri leta, v drugi polovici leta 2021, bo Slovenija vnovič predsedovala Svetu EU. Ali na diplomatski ravni priprave že potekajo in kaj si lahko na tem področju Slovenija obeta?

Da, priprave že potekajo. Ministrstvo je že dalo pobudo vladi, da je treba pripraviti finančni in kadrovski načrt predsedovanja. Zdaj je čas, da se to naredi. Ustanovljeni sta bili tudi skupini na ravni vlade, ki načrtujeta finančni in kadrovski del.

Najprej bomo imeli volitve in naslednja vlada bo tista, ki bo morala pripraviti celovit načrt predsedovanja EU in verjetno tudi izpeljati samo predsedovanje. Računam, da se bo zadeve začele sicer odvijati s polno paro z naslednjo vlado.

Damjan Bergant | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Komentarjev 2
  • Avatar Leon
    Leon 09:45 25.marec 2018.

    Slovenska diplomacija se je odlično odrezala ob dogajanje okoli arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško........in takoj dodaja ,da manjka izobraženih diplomatov ! Kaj potem čakaš Bergant ? Odstopi in prepusti diplomacijo diplomatom.

  • Lavdan 09:18 25.marec 2018.

    Država z dvema milijonoma prebivalcev hoče imeti diplomatov kot Amerika. Ta ni čisto zdrav, le kdo vas bo preživel.