Toliko oseb se v Sloveniji ukvarja s prostitucijo

Čeprav velja prostitucija za eno najstarejših, če ne celo najstarejšo človeško dejavnost, so o njej v javnosti ne govori pogosto. Prav tako je prostitucija v Sloveniji slabo raziskana tudi na področju etnologije in antropologije. Vzroke za to je mogoče iskati v marginaliziranosti in stigmatiziranosti prostitutk, prostitutov ter klientov.

Dejstvo pa je, da je prostitucija stalno vpeta v našo družbo. Na začetku meseca marca so Slovenijo pretresli rezultati raziskave društva Ključ, ki so pokazali, da so v prostitucijo vpleteni številni mladostniki. Gre sploh za prvo raziskavo, ki analizira zaznavanje omenjene problematike v Sloveniji.

pri nas Slovenija Mladi in droge: takšni so trendi

Spomnimo; vprašalnik so v društvu Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi poslali na 900 različnih naslovov in dobili 351 izpolnjenih, največ od srednjih šol, centrov za socialno delo in nevladnih organizacij. Približno 10 odstotkov anketirancev oziroma 36 oseb je zaznalo možnost, da se otrok ukvarja s prostitucijo. Večinoma so pojasnili, da gre za otroke med 15. in 18. letom starosti, ob čemer je precejšnje število tistih, ki so izbrali odgovor, da gre za otroke, mlajše od 15 let. Skupno število otrok, za katere so strokovni delavci sumili, da so žrtve prostitucije, je po preštetih najnižjih možnostih znotraj posameznih številčnih oken 120, najvišje pa 248.

Mladi niso edini, ki se ukvarjajo s prostitucijo v Sloveniji. Po oceni predsednice Društva Ključ Polone Kovač je takih oseb med 1000 in 3000. V vsaj eno od aktivnosti v njihovem društvu je bilo v zadnjih letih vključenih več kot 500 oseb.

Po njenem mnenju gre pri prostituciji za eno največjih zlorab žensk v zgodovini, ki bi jim morali posvetiti dodatno pozornost. "Najpogostejši razlogi za to, da so osebe izkoriščene v prostituciji, so tisti, ki so pripravljeni kupovati spolnost brez konsenza, vršiti nad njimi različne oblike nasilja in se okoriščati z njihovimi stiskami," je kritična sogovornica.

Nedavno ste opravili raziskavo, v kateri se osvetlili problematiko porasta števila mladoletnikov, ki so zlorabljeni za prostitucijo. Kaj so glavni razlogi?

Menimo, da ne gre za porast trenda, pač pa je raziskava prva, ki sploh analizira zaznavanje omenjene problematike v Sloveniji. Vzroki so, podobno kot sicer, ko govorimo o prostituciji, različni. Res pa je, da so mladi posebej ranljivi za različne oblike izkoriščanja – bodisi jih t. i. loverboyi čustveno navežejo nase, potem pa preko manipulacij in izsiljevanja dosežejo, da 'pristanejo' v prostitucijo. Lahko gre za mlade, ki bežijo od doma, so nameščeni v zavodske oblike oskrbe in so zato bolj ranljivi. Po drugi strani so to mladi, ki imajo težave z zasvojenostjo. Zanemariti ne smemo niti skupine mladih brez spremstva. Slednji so zato, da naberejo denar za tihotapce, ki naj bi jih spravili v želeno državo, prisiljeni prodajati edino, kar imajo – svoje telo.

Pozor Slovenija Prostitucija med mladoletniki pri nas. Grozljive ugotovitve.

Zdi se, da se je s porastom družbenih omrežij in predvsem plačljivih platform, kot je na primer Only Fans, nekoliko spremenilo dojemanje lastnega telesa kot vira zaslužka. Bi tudi to lahko, oziroma je že, vplivalo na porast prostitucije med mladimi?

Da, tovrstne platforme so gotovo problematične. Mladi se ne zavedajo, kaj razkrivanje na spletu lahko prinese. K temu dojemanju pripomorejo promocije s strani t. i. vplivnic, saj marsikatero mlado dekle razmišlja o tem kot o nečem povsem neškodljivem.

To ne drži, saj so negativne posledice lahko številne. S tem ko na spletu začne deliti tovrstne vsebine, začne premikati tudi osebne meje. Kaj hitro lahko povsem izgubi občutek nadzora nad sabo in nad svojim telesom, za katerega sprva verjame, da ga bo na spletu ohranila. Vsebine lahko pridejo v javnost, kar lahko botrjuje občutku sramu in prizadetosti.

V prihodnosti prav tako pride do težav pri vzpostavljanju partnerskih odnosov, saj partner morda od nje pričakuje, da bo tudi v resničnem življenju kot lik, ki ga je ustvarila na spletu. Težave pa lahko predstavljajo tudi zalezovalci.

obetajo se spremembe Slovenija Uporaba lastnih otrok: Ko dopolnijo 15 let, lahko starše tožijo

Kakšno je po vaših opažanjih sicer stanje na področju prostitucije v Sloveniji, če ga primerjamo z ostalimi evropskimi državami? Je 'najstarejša obrt na svetu', pri nas v porastu?

Na Društvu Ključ ne verjamemo, da gre za najstarejšo obrt na svetu, saj sta prej zagotovo obstajala vsaj še lov in nabiralništvo. Gre pa za eno najstarejših zlorab žensk na svetu. Ker gre za aktivnosti, ki se večinoma dogajajo skrite očem javnosti, je težko podajati oceno o konkretnih številkah. Vsekakor ne opažamo, da bi bilo prostitucije manj kot v preteklosti. O tem ne poročajo niti sorodne nevladne organizacije iz drugih evropskih držav. Nekaj izboljšanja je zaznanega le v državah, kjer so kriminalizirali uporabo storitev oseb v prostituciji in obstajajo podporni programi za izhod.

Ali lahko morda podate ocene, koliko posameznikov v Sloveniji se trenutno ukvarja s prostitucijo? So to večinoma tujci ali domačini?

Obstajajo zgolj ocene. Razpon je zelo velik; pri nas naj bi se s prostitucijo ukvarjalo med 1000 do 3000 oseb. Osebe so slovenske in tuje državljanke, do neke mere tudi državljani (v homoseksualni prostituciji), ter transspolne osebe.

Se morda lahko poveže vzporednico o porastu števila oseb, ki se ukvarjajo s prostitucijo, v primeru določenih dogodkov, na primer v času večjih kriz ali vojn?

Menimo, da se številke ne spreminjajo, pač pa so različne izvorne države posameznic. Slednje praviloma prihajajo iz držav, kjer je socioekonomski položaj slab in so možnosti za zaposlitev omejene, ter prihaja do vojn in drugih oboroženih konfliktov. Poleg revščine, ki je ena od glavnih vzrokov, da se oseba znajde v prostituciji, so pogosto glavni krivci tudi zlorabe in nasilje v preteklosti. Zaradi tovrstnih travmatičnih izkušenj imajo osebe ponotranjena prepričanja, da si česa boljšega v življenju niti ne zaslužijo.

Po raziskavah naj bi se kar 30 % žrtev spolnih zlorab v otroštvu določen čas ukvarjalo s prostitucijo. Tudi naše izkušnje temu pritrjujejo. Izhodišča oseb, ki so za izkoriščanje bolj ranljive, so različne zasvojenosti in duševne težave. Pogosto oseba nima zgolj ene ranljivosti, temveč je teh več.

Prostitucija je v Sloveniji vse od leta 2003, ko je bila odpravljena kot prekršek, (delno) dekriminilizirana. Menite, da je to področje pri nas dobro pokrito in so osebe v prostituciji ustrezno zaščitene?

Do neke mere je sistem ustrezen, predvsem v tem, da nikakor ne kriminalizira oseb v prostituciji. Slabše pa je v delu, ko bi moralo biti vsakršno zvodništvo kazensko preganjano in obsojano. Nikakor ne bi smelo biti sprejemljivo, da se kdorkoli okorišča z zlorabami, ki jih doživljajo osebe v prostituciji.

Slovenija bi morala iti v smer nekaterih evropskih držav, kot so Švedska, Norveška, Islandija, Irska in Francija, ter uvesti model enakosti, ki bi kazensko preganjal vse, ki sodelujejo pri zlorabi oseb v prostituciji, torej tudi kupce tovrstnih storitev.

Osebe z izkušnjo prostitucije pogosto namreč poročajo o tem, da so stranke do njih izjemno fizično, spolno in verbalno nasilne, da se ne držijo dogovorov, ter izsiljujejo storitve brez zaščite oziroma si med samo aktivnostjo snamejo kondome, in zahtevajo aktivnosti, ki niso bile vnaprej dogovorjene in v katere niso dale pristanka. Veliko jih ima slabe izkušnje tudi z zvodniki in lastniki erotičnih masažnih salonov ter bordelov, ki tovrstne storitve oglašujejo.

Kljub dekriminilizaciji prostitucija predstavlja velik družbeni tabu, prostitucija pa je v javnosti pogosto stigmatizirana. Posledično jo spremljata izključevanje in kršenje človekovih pravic. Sami ste dnevno v stiku s posamezniki, ki se ukvarjajo s prostitucijo. Kakšne so njihove izkušnje?

Osebe so v Društvu Ključ vključene v različne programe; celostno oskrbo žrtev trgovanja z ljudmi z reintegracijo, ter program podpore osebam v prostituciji in pri izhodu iz nje. Ne glede na to, ali gre za osebe, ki so prepoznane kot žrtve trgovine z ljudmi, ali pa so to osebe, ki kazenskopravno gledano niso žrtve trgovine z ljudmi, imajo pa izkušnjo prostitucije, se vse soočajo s podobnimi izkušnjami.

Največ težav jim ne predstavlja stigma, temveč občutek odgovornosti za življenjsko situacijo, v kateri so se iz različnih razlogov znašle. Zaradi pripisane krivde imajo izjemno slabo samopodobo. Pogosto niti ne verjamejo, da bi lahko živele drugače. Prihaja tudi do nezavednega ponavljanja travme. Pogosto se soočajo s tesnobnostjo, depresijo in celo samomorilnostjo.

Kar se tiče izključevanja, bi rekla, da je problem drugod, in sicer v izoliranosti, ki jo tovrstna aktivnost prinese. O tem ne želijo govoriti z drugimi, saj se sramujejo, da so se znašli v taki situaciji. Do neke mere drži tudi, da s strani javnosti doživljajo obsojanje, pri čemer je obsojanja tistih, ki se tovrstnih storitev poslužujejo oziroma se z njimi okoriščajo, manj.

Opažate, da jih je večina v to prisiljenih in so žrtve trgovine z ljudmi, ali se zanjo odločijo prostovoljno?

Po naših izkušnjah prostovoljne odločitve ni nikoli, prav tako pa ni vedno prisotna zunanja prisila. Pogosto gre za osebe, ki so doživljale nasilje v družini, bile spolno zlorabljene v otroštvu, imajo zgodovino zasvojenosti, ali zaradi različnih razlogov niso mogle živeti doma in imajo izkušnjo zavodskih oblik namestitve oziroma življenja v rejniških družinah.

Vse pogosteje opažamo, da imajo osebe težave v duševnem zdravju. Vzrok in posledico prostitucije je kljub temu težko določiti. Po naših izkušnjah se skoraj nihče s prostitucijo ne ukvarja povsem samostojno, ampak jih vodi določena oseba, bodisi zvodnik bodisi partner.

Kot že omenjeno, velik problem na tem področju predstavljajo kriminalne združbe, ki trgujejo z ljudmi. Koliko tovrstnih združb po vaših opažanjih trenutno deluje v Sloveniji? So te hitro odkrite, ali Slovenija na tem področju nekoliko zaostaja?

Ocene o številu kriminalnih združb nimamo. Kar pa se tiče odkrivanja in kasnejšega (ne)uspešnega kazenskega pregona storilcev, lahko ocenimo, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Povzročitelji so namreč prepogosto oproščeni. Osebam, ki so jih zlorabljali, s strani države ni dana potrditev, da to, kar se jim je zgodilo, ni bilo v redu in tudi ni njihova odgovornost.

Slovenija Sežana: Izkoriščali ženske za 500 evrov na noč

Nekatere ženske z izkušnjo prostitucije prav tako opozarjajo na stigmatizirano obravnvavo s strani policije. Je tega pri nas veliko?

Skupaj z Generalno policijsko upravo sodelujemo v usposabljanjih policistov. A na žalost je tako, da je kljub zakonodaji, ki bi morala biti spoštovana, vselej prisoten človeški faktor. Zato na Društvu Ključ tiste, ki se k nam obrnejo po podporo, spremljamo pri podaji izjave. Na ta način zagotovimo, da so primerno obravnavane. Vsekakor pa obsojamo vsak tovrsten primer, saj do njih res ne bi smelo prihajati.

Bi se lahko zgodilo, da bi tovrstno "delo" z ozaveščanjem normalizirali?

Normalizacije spolnega dela si nikakor ne želimo, saj ocenjujemo, da bi to prineslo normaliziranje zlorab in spolnega nasilja nad ženskami, več spolnega nadlegovanja in še manj možnosti izhoda za tiste, ki želijo s tovrstnimi aktivnostmi prekiniti.

Poleg prisilne prostitucije med preostale oblike trgovanja z ljudmi spadajo tudi prisilne poroke. Na prvi pogled bi jih povezali z oddaljenimi državami, kjer so prisilne poroke še vedno zakoreninjene v kulturi. Se dogajajo tudi pri nas?

Žrtve prisilnih porok so najpogosteje dekleta, pa tudi fantje, znotraj nekaterih romskih in tudi drugih skupnosti v Sloveniji. Taki primeri so bili zaznani predvsem na območju Ljubljane in Maribora. Točnih številk nimamo, ocenjujemo pa, da naj bi jih bilo več sto na leto.

Za tri tisočake Svet Srb prodal mladoletno hčerko. To je povedal policistom, ko so ga prijeli.