Predsednik vlade Janez Janša pred dnevi poslal pismo generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, v katerem ga je pozval k pregonu protestnikov s transparenti "smrt janšizmu", poroča Dnevnik.
Tožilcu je očital zanemarjanje zakonske vloge in zapisal, da bodo "za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo neposredno odgovorni". Te po njegovem mnenju javno podpiranje takšnega početja ter pasivnost pristojnih organov slej ko prej prinesejo. Poziv "smrt janšizmu" je po njegovem mnenju podoben gesloma "juden raus" in "smrt fašizmu", ki da sta se stopnjevala do genocidov.
Grožnje se preganja na predlog oškodovanca
Kot so zapisali novinarji Dnevnika, je Janšo zmotilo stališče ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki v različnih protivladnih transparentih ni videlo znakov kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Tožilstvo je pojasnilo tudi, da je morebitne neposredne grožnje mogoče preganjati le na predlog oškodovanca. Glede na to, da so policisti protestnike s spornimi transparenti popisovali, je Janša to očitno tudi storil.
A vseeno je pozval Šketo, naj premisli. "Po mnenju tožilstva spodbujanje k množičnim umorom ni nekaj, kar bi se preganjalo po uradni dolžnosti, ampak zgolj na predlog prizadetih. Naj torej več kot 220.000 volilcev, ki so na zadnjih volitvah podprli zmagovalno SDS, posamično podaja predlog za pregon namesto pristojne institucije, ki ignorira ustavno in zakonsko ureditev?"
"Dopustiti jim moramo, da svoje delo opravijo korektno in strokovno"
Na vrhovnem državnem tožilstvu so novinarjem Dnevnika potrdili, da so pismo prejeli in nanj že odgovorili. Obravnavali so ga tudi na državnotožilskem svetu, odzvali naj bi se naslednji teden.
"Presoja posameznih ravnanj je v domeni organov odkrivanja in pregona, ki so pri svojem delu samostojni in glede tega ne prejemajo in ne sledijo nobenim navodilom. Zato jim moramo dopustiti, da svoje delo opravijo korektno in strokovno, če pa bi se izkazalo, da ni bilo tako, pa so za to na voljo ustrezni nadzorni mehanizmi, kot je tudi institut službenega nadzora, ki je v domeni tožilske organizacije," so se za Dnevnik odzvali na pravosodnem ministrstvu.
Nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer, je povedal, da v vsej svoji tožilski karieri (celo v času Jugoslavije) ni doživel česa podobnega. Tovrsten pritisk na generalnega državnega tožilca se mu zdi popolnoma neprimeren in prek meja dopustnega občevanja med državnimi organi, dodal je še, da lahko vsak, ki se počuti oškodovanega, poda ovadbo, ne pa da z grožnjami pritiska na vrh tožilstva.
Premier se je že odzval na objavo
Janša se je na Dnevnikov članek že odzval na Twitterju in priložil celotno pismo. Med drugim v njem očita še, da je podobno pasivno tožilstvo ostalo tudi leta 2012, ko so vstajniške skupine obiskovale domove mariborskih mestnih svetnikov in obešale lutke z obrazi konkretnih oseb z dravskega mosta.
"Takrat je vaš predhodnik Zvonko Fišer na sestanku s podrejenimi tožilci dejal, da bodo vstajnike obravnavali na najmilejši možni način, ker protestirajo proti desni vladi. Po nekaterih informacijah ste bili tam sami prisotni. Seme selektivne pravice, ki je bilo zasejano na tistem sestanku, danes bogato rojeva v organiziranih grožnjah s smrtjo," je zapisal v pismu.
Ker je neuradni Uradni list #Globokadržava @Dnevnik_si objavil insinuacije o mojem pismu Generalnemu državnemu tožilcu glede organiziranih grožnjah s smrtjo, ki jih omogoča in posredno vzpodbuja ljubljansko tožilstvo, si lahko v nadaljevanju preberete celoten dopis. pic.twitter.com/dHQdJVThTZ
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 2, 2020
zgleda da si tožilci preveč upajo.najbolj bi bilo če bi jih vrgli iz službe.saj so državni uslužbenci
Obujanje spomina na 133. člen KZ SFRJ, ki je omejeval svobodo javne besede in preganjal tiste, ki so preveč jezikali v 80. letih dvajsetega stoletja.
Model je s tem dejansko neposredno priznal, da janšizem obstaja!