Slovenija > Jaz poročam
3690 ogledov

Magna: Novo poglavje v razvoju Štajerske in celotne regije

Magna Steyer
1/9
Anže Petkovšek Podpis pogodbe za izgradnjo novega obrata Magna Steyer, Hoče.
S podpisom pogodb se je avstrijsko-kanadska multinacionalka Magna uradno zavezala izgradnji proizvodnega obrata v Hočah in doprinosu novih delovnih mest.

V prihodnjem letu bo v bližini mariborskega letališča nastajala ena največjih investicij v Sloveniji. Če od začetka izdaje gradbenega dovoljenja na lokaciji brnijo gradbeni stroji, so se popoldne v Hoče pripeljali tudi glavni akterji dolge in zapleten zgodbe o pridobitvi okoljevarstvenega soglasja, glavnega pogoja za pridobitev dovoljenja za gradnjo.

Magna je od okoljskega ministrstva gradbeno dovoljenje prejela v začetku oktobra, predstavniki Magne, gospodarskega ministrstva in občine Hoče Slivnica pa so danes slovesno podpisali pogodbi o izvedbi investicije in dodelitvi okoli 18 milijonov evrov visoke finančne spodbude, ki jo projektu namenja država. 

Začelo se je slavnostno, z napovedanima prihodoma predsednika slovenske vlade Mira Cerarja in Güntherja Apfalterja, prvega moža Magne v Evropi. 

Sledil je podpis pogodb, s podpisi ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in treh visokih predstavnikov podjetja. 

Magna Steyer | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je po podpisu pogodbe dejal, da je "Magna največja 'greenfield' investicija v zgodovini samostojne Slovenije" – torej, največja tuja naložba v ustanovitev novega podjetja.

S pogodbo o strateški investiciji se bo država zavezala k izplačilu dobrih 18 milijonov evrov spodbude, v zameno pa Magna zagotavlja 147 milijonov evrov vredno naložbo, kjer bo delo v petih letih dobilo najmanj tisoč ljudi. Prva faza predvideva postavitev lakirnice in zaposlitev 400 delavcev. Gradbena dela za projekt nove lakirnice v Hočah je Magna zaupala družbi Pomgrad.

Mejnik, za katerega so garali leto in pol

Premier je dejal tudi, da je začetek gradnje je "izjemnega pomena za Štajersko in celotno državo". S pogodbo se je investitor po besedah premiera Cerarja zavezal, da bo v desetih letih izvedel investicije v vrednosti najmanj 100 milijonov evrov in ustvaril najmanj tisoč novih delovnih mest. 

"Danes se uradno začenja rok za izvedbo investicije. To je pomemben mejnik, za katerega smo garali leto in pol. Skupaj z dejstvom, da pripravljamo nov Zakon o spodbujanju investicij, tako pošiljamo pozitiven signal investitorjem, da se področje spodbujanja investicij v Sloveniji ureja, ter da so nove investicije pri nas zaželene," je po podpisu dejal minister Počivalšek.

Magna Steyer | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Po podpisu pogodb so se številni gostje in novinarji odpravili še na gradbišče v bližini mariborskega letališča, kjer so položili temeljni kamen.  Ob tem so napovedali, da bo nova tovarna stala konec leta 2018.

Misija nemogoče

Na lokaciji, kjer bo vhod v lakirnico, so člani uprave podjetja  ter premier, minister za gospodarstvo, župan občine ter direktor Pomgrada še poprijeli za lopate, ki so jih na prozorišče pripeljali pompozno, z brnenjem strojev in glasbeno podlago iz filma Misija nemogoče.

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je po podpisu pogodbe dejal, da je "Magna največja 'greenfield' investicija v zgodovini samostojne Slovenije" – torej, največja tuja naložba v ustanovitev novega podjetja.

Magna Steyer | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

.

Dolga pot do gradbenega dovoljenja

Pot do Magnine naložbe je bila dolga in trnova in kot kaže ji še ni konca. Novičarski spletni portal Požareport je prejšnji teden poročal, da je E-forum na ministrstvo za okolje in prostor vložil predlog za izrek ničnosti za okoljevarstveno soglasje ter predlagal obnovo postopka. Vložil je tudi predlog za odpravo in razveljavitev soglasja, ker naj bi kršilo zakon o vodah. Na upravno sodišče pa naj bi medtem že prispela prva tožba zoper vladno direkcijo za vode in Arso, prav tako zaradi izdaje vodnega in okoljskega soglasja. 

Eno leto: Od neuradnih novic do začetka gradnje

Začelo se je septembra lani z neuradnimi informacijami o tuji investiciji, ki bi Podravju prinesla prepotrebna delovna mesta. Kaj hitro se je razširila novica, da ge za avstrijsko-kanadskego avtomobilsko multinacionalko Magna International, ki je svojo namaro o naložbi potrdila šele v začetku letošnjega leta. 

V občini Hoče-Slivnica so že septembra 2016 začeli s postopki za spremembo prostorskega načrta, oktobra 2016 je vlada sprejela sklep o finančni podpori aktivnostim za vzpostavitev proizvodne cone Hoče-Slivnica. V istem času so se pojavili prvi pomisleki glede gradnje oziroma posega v najboljša kmetijska zemljišča, kot prva se je oglasila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Lex Magna: Posebni zakon državnega pomena

Novembra 2016, ko so se na območju predvidenenem za postavitev poslovne cone začele raziskave arheologov, je vlada potrdila  posebni zakon o strateškem razvojnem območju državnega pomena v občini Hoče-Slivnica, tako imenovani Lex Magna, ki ga je decembra potrdi še državni zbor. Zakon predvideva tudi razlasitev lastnikov zemljišč.

Magna: Za začetek ličarski obrat in 400 delovnih mest

Šele 12. januarja leta 2017 je postalo uradno, da v Slovenijo prihaja Magna Steyr, eden največjih avtomobilskih koncernov na svetu. Glavni izvršni direktor Magne International Don Walker je za začetek napovedal ličarski obrat za 400 delovnih mest, do 2021 pa bi lahko razširili kapacitete vse do 3.000 delovnih mest. Še isti dan sta to uradno potrdila tudi predsednik vlade Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Po ministrovih besedah je pri izbiri lokacije najpomembnejšo vlogo odigralo dejstvo, da je tukaj mogoče priti do usposobljene delovne sile, svojo vlogo pa sta odigrali tudi infrastrukturna opremljenost lokacije in bližina matičnega podjetja v Gradcu.

Magna je začela iskati prve sodelavce v Sloveniji. Na spletnem portalu mojedelo.com so objavili, da iščejo tri delovna mesta na njihovi novi lokaciji, in sicer vodjo vzdrževanja, sistemskega inženirja in kontrolorja.

Vlada Mira Cerarja bo Magni podarila dobrih 18 milijonov evrov

Marca je vlada pozvala Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da za zagotovitev predkupne pravice upravičencem na njihov predlog proda ali odda v zakup kmetijska zemljišča na območju Rač in Rogoze. Nekaj dni za tem še vlada Mira Cerarja sprejela sklep o dodelitvi 18,61 milijona evrov finančne spodbude Magni Steyr za vzpostavitev proizvodnje.

Vlada je prepričana, da  bo finančna spodbuda pripomogla k prepoznavnost Slovenije kot tujim investitorjem prijazno okolje, zmanjšanju brezposelnosti v Sloveniji, povečevanju dodane vrednosti na zaposlenega, zmanjšanju vplivov na okolje.

Civilna iniciativa in okoljevarstveniki

Aprila je v Rogozi nastala Civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd, ki nasprotuje sečnji tamkajšnjega gozda, maja pa je Alpe Adria Green (AAG) na Arso podal zahtevo, da se jih kot stranskega udeleženca vključi v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja Magni.

Magna razmišlja, da bi odšla drugam

V istem času so trije tamkajšnji kmetje in novinar Bojan Požar na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona Lex Magna, ob tem pa so iz multinacionalke Magna Steyer sporočili, da je Slovenija sicer še vedno njihova prva izbira, a razmišljajo tudi o drugih možnostih.

Kompromis - polovični posek gozda

Informativno posvetovanje s prebivalci Občine Hoče Slivnica, ki je potekalo junija, je pokazalo, da jih večina podpira izgradnjo  proizvodnega obrata na tem območju: "Moram reči, da sem zelo pozitivno presenečen nad tako veliko podporo. Se pa večkrat oglaša tisti, ki je proti, kot tisti, ki je za," je rezultat komentiral župan Marko Soršak. V anketi najbolj spornega vprašanja poseka Rogoškega gozda sicer ni bilo, je pa občina po besedah Soršaka že pristopila k postopku spremembe občinskega prostorskega načrta, v katerega bodo vnesli kompromisni predlog za zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, po katerem bi se v prvi fazi investicije Magne posekalo le štiri namesto 8,6 hektarja tega gozda.

Dan za tem so območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Maribor, Ptuj in Murska Sobota ter Sindikat kmetov Slovenije izrazili odločno nasprotovanje "mešetarjenju" s kmetijskimi zemljišči zaradi investicije Magne. Julija letos je ustavno sodišče zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Lex Magne z obrazložitvijo, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa.

Začetek težav okoli okoljevarstvenega soglasja

10. avgusta je agencija za okolje Magni izdala okoljevarstveno soglasje, na katerega so bile še mogoče pritožbe stranskih udeležencev v postopku. Nevladna okoljska organizacija je deset dni za tem napovedala, da se bo na izdano okoljevarstveno soglasje zelo verjetno pritožila, kar bi ogrozilo časovnico in s tem celoten projekt. V tem času so mediji že poročali o gradbenem dovoljenju, ki ga je Magna dobila na Madžarskem. 

Štajerska ta delovna mesta potrebuje

Zaradi napovedanih pritožb na gradbeno dovoljenje so se predstavniki prebivalcev Hoč, Slivnice odpravili v Ljubljano, kjer so želeli nevladnim organizacijam, ki nasprotujejo projektu Magne, predati sporočilo, da Štajerska krvavo potrebuje nova delovna mesta. Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je ob tem ostro obsodil pritiske in napade na okoljevarstvene organizacije.

27. avgusta je Magna posredovala pisno zavezo, da bo še v prvi fazi zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata v občini Hoče-Slivnica, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov. Nevladna organizacija Umanotera je namreč opozarjala na velik vpliv cestnega tovornega prometa na kakovost zraka in podnebje. Umanotera je zaradi obljube o izgradnji tira kasneje sporočila, da se ne bo pritožila.

Pri vložitvi pritožbe je še vedno vztrajal Slovenski E-forum, upravni odbor okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green pa je izglasuoval vložitev pritožbe na okoljevarstveno soglasje Magni.

6. septembra je hoški občinski svet potrdil spremembe odloka o občinskem prostorskem načrtu, s katerim so sečnjo rogoškega gozda za zagotavljanje nadomestnih zemljišč s sprva načrtovanih 8,62 zmanjšali na štiri hektarje.

Odpravljene še zadnje ovire za okoljevarstveno soglasje

8. septembra  je nevladna organizacija Slovenski E-forum z Magno in predstavniki vlade sklenila dogovor o dopolnitvi okoljevarstvenega dovoljenja, zato za njihovo pritožbo ni bilo več razlogov. Dva dni za tem  je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green sporočila, da se na izdajo soglasja prav tako ne bo pritožila, s čimer so bile odpravljeni še zadnji zadržki za pravnomočnost soglasja.

12. septembra je investitorju po vseh zapletih uspelo dobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje za gradnjo lakirnice, ki predstavlja enega ključnih elementov gradbenega dovoljenja.

Začnejo se prva dela

Magna Steyer | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Ob čakanju na gradbeno dovoljneje se je začela sečnja štirih hektarjev Rogoškega gozda. Poseg je potreben za zadostitev pogojem kmetijskega sektorja, ki v skladu s pravili zahteva zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč. Drugi del zemljišč je občina našla v nekdanju Darsovi separaciji. Vzpostavitev novih kmetijskih zemljišč pa mora biti zaključena v pol leta. Obenem na območju bodočega proizvodnega obrata potekajo tudi arheološka sondiranja.

Slovensko gradbeno podjetje pred velikim izzivom

5. oktobra je s posebnim zakonom za izvedbo investicije, znanim tudi pod nazivom lex Magna, ministrstvo za okolje in prostor izdalo gradbeno dovoljenje za lakirnico družbe Magna Steyr v občini Hoče-Slivnica.

Gradbena dela za prvo fazo bodo predvidoma končana do konca oktobra 2019, kot glavni izvajalec pa jih bo opravljal Pomgrad. Ta je s pripravljalnimi deli že pričel. Rok končanja del bo za podjetje velik izziv, saj je bil prvotni načrt, da bi z deli pričeli maja letos in končali novembra prihodnje leto, to pa bodo zdaj skušali nadomestiti z večizmenskim delom.

Komentarjev 7
  • Žurnalček 06:32 20.oktober 2017.

    Sem slišal , da bodo v spomin na tekmo , zaposlili 7-sto delavcev !

  • leonardo 07:58 18.oktober 2017.

    In prosim ne sprenevedajte se, kako ste se bali, da bi to fabriko naselili na Madžarskem. Zakaj jo niso gradili kar v Avstriji. Malo počakajte, boste videli kako se bo smehljal neandertalec čez nekaj let, ko bo izbruhnil rak. Takšne ...prikaži veče fabrike si ne želi nobena država razen nas butalcev.

  • Rudman 07:43 18.oktober 2017.

    Upam, da vsi pocrkate kateri podpirate projekt magna. Zakaj ni bilo toliko spodbude za domaca podjetja? V casu krize je bilo bolj potrebno banke resevat, kot pa podjetja. Kje so zdaj vsi tisti milijoni od resevanja bank. Vem da me ...prikaži več boste popljuvali ampak Jugoslavija je poskrbela za domaca podjetja. In bo kdo rekel, kaj pa ti ves kako je blo. Vem zelo dobro iz prve roke.