"Tako nepalski kot švicarski piloti so se uskladili, vse administrativne ovire so odstranjene, vremenska napoved za jutri je nekoliko boljša, kot je bila pred nekaj urami, in pričakujemo, da bo jutri odločilni dan. Tako Švicarji kot Nepalci so optimistično razpoloženi in to je tisto, kar potrebujemo," je optimističen tudi Viki Grošelj. "Jutri nekje od šeste naprej (po slovenskem času, op. p.) pričakujemo najnovejše informacije."
Švicarji v pripravljenosti
"Do baznega tabora tako ali tako ni daleč. Švicarji so želeli danes pridobiti čim več informacij, pregledati teren s kakšnim letom in jutri 'štartati' zares. Očitno so ocenili, da danes ne bi pridobili toliko na času in so raje ostali v dolini," nam je dejal eden naših boljših alpinistov Grega Kresal, ki je v stiku z reševalno ekipo.
"Do baznega tabora imajo največ dve uri. Če bi bilo vreme v redu, bi lahko v petih urah točno vedeli, pri čem smo," še pravi Kresal.
Verjame v Tomaževo vzdržljivost
"Dejstvo je, da se je Tomaž zadnjič javil v torek in to nas bolj ali manj skrbi. Zakaj on ne vzpostavi stika? Cel kup možnosti je, ne bi želel špekulirati. Sem pa glede na Tomaževe dosedanje sposobnosti preživetja v najbolj neugodnih situacijah prepričan, da lahko zdrži zelo veliko časa." Na srečen konec upa tudi legenda svetovnega alpinizma Reinhold Messner, ki priznava, da sam v takem položaju ne bi bil več živ.
"Šli bodo prek svojih sposobnosti"
"Ta načrt je bil tako na minute narejen, da so ocenili, da nima smisla. Tudi noč ima svoje zakonitosti in danes ne bi mogli veliko narediti," pravi Viki Grošelj.
Prizna, da se boji najhujšega
Švicarsko ekipo sestavljajo pilot Robert Andenmatten, vodja gorske reševalne postaje Zermatt Bruno Jelk in specializirani gorski reševalec Simon Anthamtten. Gerold Biner, koordinator švicarske odprave v Zermattu, je z Brunom Tomaža reševal že leta 2005.
Gerold Biner, pilotV Himalaji veliko alpinistov umre zaradi pomanjkanja znanja tamkajšnjih reševalcev. Žalostno je, da ego pilotov in togost vlad povzročijo toliko težav. Kaj naj rečemo družinam – da, lahko bi pomagali, a nam 'lokalci' niso dali priložnosti? Bomo videli, kako bo s tem v tej reševalni akciji.
"Takrat je bila situacija za Tomaža precej boljša, saj je ves čas kontaktiral z nami. Ni bil poškodovan. Tokrat nihče ne ve, kako je s Tomažem, ali je sploh še živ, kar vsi upamo. Naredili bomo vse, kar je v naši moči! Sicer pa je za nas reševalce situacija boljša. V Pakistanu so na nas pritiskali z vseh strani. Tokrat se dogovarjamo z bolj 'odprto' vlado. Še vedno pa ostajata dva problema: ego tujih pilotov in zavarovanja. Kamor koli pridemo, to ni povšeči tamkajšnjim pilotom," je povedal Biner.
Slovenski alpinisti držijo pesti
"Kar se tiče Švicarjev, mislim, da je to najbolj vrhunska ekipa, ki jo je možno sestaviti. Anthamtten je nedvomno eden najboljših plezalcev na svetu, ki je ravno preplezal eno zelo težko smer v Nepalu in je aklimatiziran," ocenjuje alpinist Urban Golob.
Davo Karničar, alpinistTežko je razpravljati o Humarjevem položaju, ker ni nobenih podatkov. Vse, kar lahko naredimo zdaj, je, da držimo pesti.
S trditvijo psihologa Mateja Tuška v videoprispevku, da so alpinisti ljudje, ki so se preprosto sprijaznili s tem, da lahko umrejo v gorah, se strinja: "Stvar je bolj ali manj nevarna, ampak nevarne so tudi ostale stvari. Sicer pa ni nujno, da gremo vsakič v hribih 'do konca'. Najbolj nevarna stvar je, če misliš, da se ti v gorah ne more nič zgoditi."
Alpinist iz Črne na Koroškem, Gregor Lačen, prav tako ni želel ocenjevati, kako je s Tomažem: "Edino, kar upam, je, da se še drži. Da bo lahko še počakal na reševalce. Vsak normalen človek lahko samo tako razmišlja."
Gregor Lačen, alpinistČe v taki situaciji zbereš energijo in moč, lahko še marsikaj narediš. V tebi so take zaloge, da si tudi misliti ne moreš. Tudi Tomaž lahko še marsikaj naredi. Upanje umre zadnje.
"Upanje umre zadnje"
"V podobnem položaju sem bil enkrat v Peruju, na sestopu iz gore. Takrat se nisem mogel nikamor več spustiti, ker mi je vrvi zmanjkalo sredi velike stene. Bili smo že tretjo noč v steni, vreme je bilo slabo in nastopila je noč. Dejansko sem obvisel in nisem mogel nič. Malo me je začelo že zmanjkovati, sem kar 'zakinkal' ... To je tako, ko se že premikaš nekam drugam. Ampak potem me je nekaj 'pičilo' in sem si rekel, da ni šans, da tu ostanem. Zbral sem moč in se začel premikati, dva sta mi pomagala z vrha stene," je še dejal Lačen.
