Kaj se bo zgodilo s 75 milijoni evrov za dolgotrajno oskrbo?

Računsko sodišče opozorilo, da je treba ukrepati hitro

Očitek iz revizije Računskega sodišča je marsikdo razumel narobe, in sicer da je vlada porabila 74,5 milijona evrov za kup papirja in nekaj pilotnih projektov. Za "papirologijo" so v resnici porabili precej manj - približno 70 tisoč evrov. To je izvedel Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo v projektu Priprava podlag za izvedbo pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Res je. V DSO-jih so ponekod težke in neurejene razmere. V SSZD so bili tiho, ko je 74 mio € “izpuhtelo” za študije. Sedaj, ko se zadeve vendarle urejajo, ko je s #PKP4 zagotovljenih 30mio € za spremembo standardov in normativov v DSO, pa zapuščajo delovno skupino. 🤔 https://t.co/Urx9wx927H

— Jelka Godec (@jelka_godec) August 3, 2020

Je pa Računsko sodišče zaradi številnih nedorečenih in neizvedenih projektov, ki še poglabljajo stisko hitro starajoče populacije in se vlečejo že vsaj desetletje, opomnilo vlado, naj ukrepa karseda hitro. 

Operacije morajo biti zaključene do leta 2023

In kdo je odgovoren za razporeditev sredstev? Del razpoložljivih sredstev spada pod pristojnost Ministrstva za zdravje (okrog 20 milijonov evrov), približno 52 milijonov evrov pa po dogovoru o delitvi evropskih sredstev za Slovenijo spada v resor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).

Janez Cigler Kralj, intervju z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Anže Petkovšek

Od skupno 74,5 milijona evrov je 80 odstotkov sredstev evropskih, 20 odstotkov pa predstavlja nacionalni prispevek iz državnega proračuna, ki so zagotovljena v okviru proračuna Republike Slovenije kot namenska sredstva kohezijske politike.

"Sredstev ni upravičeno porabljati za vlaganja v institucionalno varstvo"

Del sredstev, 21 milijonov evrov, je bil preko javnega razpisa že dodeljen za deinstitucionalizacijo dolgotrajne oskrbe. Del sredstev pa je že na voljo za projekte, ki zajemajo izgradnjo oziroma prenovo določenih kapacitet za varstvo starejših. Kljub temu torej velik del sredstev še vedno ostaja neporabljenih.

A na MDDSZ opozarjajo, da sredstev evropske kohezijske politike ni upravičeno porabljati za vlaganja v institucionalno varstvo. "Skladno z navedenim MDDSZ v programskem obdobju 2014 – 2020, v okviru specifičnega cilja 9.2 in 9.3 prispeva k udejanjanju procesa deinstitucionalizacije in razvoju skupnostnih storitev, tj. povečanju deleža uporabnikov skupnostnih oblik in zmanjšanje deleža uporabnikov institucionalnih oblik socialnega varstva," pojasnjujejo.

Zato so projekti v izvedbi in načrtovanju naslednji: 

1. Vzpostavitev projektne enote za deinstitucionalizacijo: 1.020.286 EUR
2. Gradnja oziroma pridobitev enot za zagotavljanje dnevnih oblik varstva in kratkotrajnih namestitev za starejše: 21.521.500 EUR
3. Izvedba deinstitucionalizacije Doma na Krasu: 2.243.626 EUR
4. Izvedba deinstitucionalizacije Dom na Krasu – investicijski del: predvidoma v višini 7.199.776 EUR
5. Izvedba deinstitucionalizacije CUDV Črna na Koroškem : 2.395.921 EUR
6. Izvedba deinstitucionalizacije CUDV Črna na Koroškem: investicijski del predvidoma v višini 5 mio EUR
7. Javni razpis za sofinanciranje pilotnih projektov Razvoj in preizkušanje storitev socialnega vključevanja invalidov: 2.450.000 EUR
8. Mreža socialnih storitev in medgeneracijsko sodelovanje: 350.000 EUR
9. Vzpostavitev ustreznih pogojev za aktivno udeležbo in nastanitev ranljivih skupin: 350.000 EUR
10. Skupnostni center Nova Gorica II: 350.000 EUR
11. Modernizacija mobilnih enot za podporo organizacijam, ki delujejo na področju oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju: predvidoma 600.000 EUR
12. Deinstitucionalizacija zavodov s statusom doma za starejše ter kapacitetami za institucionalno varstvo starejših: predvidoma 7 mio EUR, v fazi načrtovanja.

Nekateri pilotni projekti so v skupnosti zelo dobro sprejeti

Enega izmed pilotnih projektov smo že predstavili v članku Kaj bo po covidu-19 treba storiti na področju dolgotrajne oskrbe. Projekt Most v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov se izvaja v Krškem, Celju in Dravogradu, storitve pa so v času trajanja projekta brezplačne in namenjene vsem pomoči potrebnim. 

"Projekt je v okolju zelo dobro prepoznan in sprejet, je pa dejstvo, da smo šele zdaj dojeli, kako veliko potreb po tovrstni pomoči je v okolju," je za Žurnal24 povedala vodja projekta Carmen Rajer. Pomagajo tudi mladim ljudem, za katere institucionalnih namestitev v primeru hudih poslabšanj sploh ni, saj domovi za starejše nameščajo le osebe, starejše od 65 let.

Projekti naj bi ljudem omogočali, da čim dlje ostajajo v domačem okolju

Projekt, ki naj bi po prvotnih načrtih trajal do letošnjega poletja, jim je uspelo podaljšati do konca leta. Očitno pa so možnosti, da se projekt obdrži še dlje, precejšnje. "Trajanje projektov je individualno in smiselno načrtovano za vsak projekt posebej. V okviru programskega obdobja 2014 do 2020 bodo do sofinanciranja iz evropskih strukturnih skladov, z upoštevanjem 65. člena Uredbe upravičeni projekti, ki se bodo zaključili do konca leta 2023, tj. plačilo upravičenih stroškov s strani upravičencev do 31. 12. 2023. To pomeni, da do takrat lahko trajajo tudi projekti, kar pa za projekte na MDDSZ predvidoma že velja," pojasnjujejo na ministrstvu.

Še dlje naj bi trajali projekti, v okviru katerih se predvideva vzpostavitev novih enot. "Izvedba teh projektov bo osebam omogočala, da ob ustrezni podpori čim dlje ostajajo v domačem okolju, hkrati pa projekti v središče sistema dolgotrajne oskrbe postavljajo posameznika in njegove potrebe. Iz tega sledi, da bodo projekti dosegali cilje dolgotrajne oskrbe v smislu koordiniranega, integriranega in celostnega pristopa k zagotavljanju storitev, krepitve avtonomije posameznika in njegove možnosti izbire," še dodajajo na MDDSZ.

Nov zakon o dolgotrajni oskrbi v usklajevanju

V Žalcu so danes pristojne komisije Skupnosti občin Slovenije obravnavale predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je po seji povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, je zakon nujno potreben, vanj pa bi želel vključiti vse, kar je smiselno, da bi se položaj starejših izboljšal. Brez tega zakona bi položaj starejših ostal slab, je ocenil Gantar.

Minister meni, da bi s tem zakonom starejšim vrnili dostojanstvo in dostopnost do domske oskrbe. Po njegovi oceni ta dostopnost ne sme biti samo prostorska, ampak tudi finančna. Kot je pojasnil, se zaveda, da je težko pripraviti zakon, s katerim bi bili vsi zadovoljni, a je glede sprejetja zakona kljub temu optimist.

Dejal je, da je v predlog zakona vključena tudi boleča izkušnja z epidemijo z novim koronavirusom, kar pomeni, da zakon namenja veliko pozornosti tudi zdravstvenim obravnavam. "Na posameznih področjih pa je treba zakon še dodelati," pravi Gantar. Glede gradnje novih domov za starejše je pojasnil, da obstaja več rešitev, v ospredju pa je gradnja s pomočjo evropskih sredstev.

Slovenija Dolgotrajna oskrba: Domovi za starejše niso edina rešitev

nina.sprohar@zurnal24.si