Slovenija
2915 ogledov

Koronavirus je udaril po najbolj ranljivi populaciji, kako bo z njimi v prihodnje?

Dom za ostarele Boštjan Tacol
Covid-19 je na novo razkril težavo, ki je v Sloveniji prisotna že dolgo: dolgotrajna oskrba pri nas za zdaj še ni definirana v obstoječi zakonodaji niti v strateških in izvedbenih dokumentih, se je pa znašla v novi koalicijski pogodbi – partnerji so med drugim obljubili, da bodo dokončali gradnjo domov za starostnike Vrtojba in Osilnica ter zgradili še najmanj pet novih.

Čeprav se v zadnjem času v povezavi z dolgotrajno oskrbo predstavlja večinoma domove za ostarele, ta v resnici pomeni veliko več – v skladu z mednarodno definicijo sistema zdravstvenih računov gre pri dolgotrajni oskrbi za "niz storitev oziroma pravic, ki jih potrebujejo osebe, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil"

Pravila, ki urejajo področja in pravice, ki bi jih po mednarodni definiciji dolgotrajne oskrbe lahko šteli v to kategorijo, so v slovenskem pravnem redu trenutno urejena v številnih predpisih. "Različne storitve in prejemki se zagotavljajo v okviru obstoječih stebrov socialnega varstva," pravijo na Ministrstvu za zdravje (MZ).

Velike razlike med državami na področju urejanja dolgotrajne oskrbe

A dolgotrajna oskrba v Republiki Sloveniji še vedno ni definirana niti v obstoječi zakonodaji niti v strateških in izvedbenih dokumentih. Mora pa Statistični urad Republike Slovenije (SURS), v skladu z uredbo komisije, obvezno poročati Eurostatu letne podatke o izdatkih in virih financiranja zdravstvenega varstva, in sicer "v skladu z mednarodno primerljivo metodologijo sistema zdravstvenih računov". 

Upokojenec ostareli starejši | Avtor: Profimedia Profimedia
Eno od zdravstvenih področij tako predstavlja tudi dolgotrajna oskrba (ang. "Health Care Function", t. i. klasifikacija HC), ki se ji zadnja leta tudi z metodološkega vidika posveča veliko pozornosti, saj so razlike med državami v urejanju dolgotrajne oskrbe velike, podatki pa morajo biti primerljivi. Za prihodnje napovedi je sicer zadolžen Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), pri katerih uporablja projekcije, izdelane s strani Evropske komisije, tj. Skupine za staranje (ang. "Age Working Group", AWG).

Prebivalstvo se hitro stara

Zadnji podatki SURS kažejo, da so izdatki za dolgotrajno oskrbo vsako leto višji – najbolj aktualni podatki, za leto 2017, kažejo, da smo takrat zanjo namenili 521 milijonov evrov več kot 60 tisoč prejemnikom. Glavni vir financiranja so predstavljali javni viri. Prihodnost ne deluje nič kaj bolj rožnata – tudi slovensko prebivalstvo se, podobno kot svetovno, stara. Če je danes v Sloveniji 20 % oseb starejših od 65 let, projekcije napovedujejo, da bo delež te populacije v letu 2050 presegel 30 %.

Podobno menijo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (ZZZS), kjer pojasnjujejo, da je dolgotrajna oskrba "eden najpomembnejših sistemskih razvojnih izzivov, ki bo v prihodnjih letih odločilno vplival na kakovost življenja v Sloveniji". 

"Sistem dolgotrajne oskrbe bo v prihodnosti odločilno krojil kakovost življenja tako starostnikov kot svojcev, ki so danes marsikdaj prepuščeni predvsem zmožnosti plačila določenih storitev dolgotrajne oskrbe iz lastnega žepa. Namen nove sistemske ureditve je, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ki bodo v višjem deležu financirane iz javnih sredstev."

ZZZS

Sistem bo moral biti finančno vzdržen

Ključni izziv je zato po mnenju ZZZS predvsem priprava zakona o dolgotrajni oskrbi in vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe. "Pri tem velja izpostaviti, da ima ZZZS izkušnje  pri pripravi zakonskega urejanja novega zavarovanja, pri izvajanju zavarovanj, ima mrežo 55 izpostav in območnih enot za vstopne točke v sistem dolgotrajne oskrbe," dodajajo.

Izziv bo po njihovem predstavljalo tudi zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe, poudarjajo, da ZZZS ima izkušnje z vodenjem javne zdravstvene blagajne in pozna makroekonomsko okolje, zahtevno bo tudi zagotoviti dostopnost do storitev dolgotrajne oskrbe. Kdo bo prevzel odgovornost? "V pristojnosti Ministrstva za zdravje je zagotoviti zadostno mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ZZZS pa lahko pri tem pomaga z analitičnimi podatki," pojasnjujejo. 

Roke ostarelega para | Avtor: Shutterstock Shutterstock
A opozarjajo, da Slovenija zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo enotno uredil področje, zagotovo potrebuje čim prej. Kaj vse bodo morali odgovorni ob pripravi zakona vzeti v zakup? "Zakon o dolgotrajni oskrbi mora opredeliti takšen sistem financiranja, da bo sistem dolgotrajne oskrbe dolgoročno vzdržen. Vzpostaviti je treba transparenten sistem dolgotrajne oskrbe, v katerem bo vsak upravičenec lahko uveljavil svoje pravice. V sistemu mora biti dovolj izvajalcev in dovolj kadrov za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, da ne bodo nastale čakalne vrste, ki niso sprejemljive. Razmisliti pa je treba tudi o postopnosti uvedbe novega sistema - tako po storitvah kot po upravičencih," verjamejo na ZZZS.

Po prvih ocenah naj bi stroški vzpostavitve službe za dolgotrajno oskrbo v ZZZS  znašali približno 12 milijonov evrov (ocena je pripravljena brez investicij v prostore in stroškov izobraževanja in usposabljanja kadrov). Število potrebnega kadra za izvajanje novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ZZZS ocenjuje na najmanj 200 ljudi (od tega 140 na vstopnih točkah, ostalo v podpornih službah ZZZS).

"Zelo pomembno pa je tudi, da se v zakonu opredeli dovolj dolgo prehodno obdobje za vzpostavitev nove službe," poudarijo na ZZZS in dodajo še, da je "za uspešnost tega zahtevnega projekta potreben realen terminski načrt".

Kakšne so trenutno obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe v Sloveniji?

  • institucionalno varstvo (dnevno ali celodnevno) – domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi, oskrbovana stanovanja
  • pomoč na domu – za osebe, ki imajo v svojem bivalnem okolju zagotovljene pogoje za življenje, a se ne morejo oskrbovati sami
  • družinski pomočnik – za invalidne osebe (s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno ovirane osebe), predvsem tiste, ki menijo, da jim institucije ne nudijo zadostne intimnosti, osebne komunikacije, domačnosti in topline.
  • patronažno varstvo (spada v obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – za kronično bolne osebe in težke invalide, ki so osameli in socialno ogroženi ter osebe z motnjami v razvoju, vendar le dvakrat na leto – možni so pogostejši obiski, a morajo biti predhodno naročeni s strani osebnega zdravnika).
Dom za ostarele Koronavirus Slovenija Iz Maribora dobre, iz Šmarja pri Jelšah pa slabe novice Starostnica Projekt Vida Zdravje Prejema 280 evrov pokojnine: "Sem Tilka. V resnici sem 'Grda smrda'"
Komentarjev 3
  • Avatar Leon
    Leon 09:18 26.april 2020.

    Gantar je sramota za DeSUS . Torej je resnica ,kar je govoril Erjavec . Bojte se Gantarja in Pivčeve !

  • 31d2cb75bba7a057b2d837348db07ecb8f4a128c 17:55 25.april 2020.

    korona komedija je razkrila vso bedo ravnanja z ostarelimi v (precej predrago plačanih) hiralnicah, tako enostavno je to.

  • Avatar Leon
    Leon 14:50 25.april 2020.

    Pokličite Cerarja in Kolarjevo ,ona je zapravila milijone za zdravstveno reformo .

Sorodne novice