Slovenija
2701 ogledov

Kar 25 % šolarjev se sooča s to težavo

šola Saša Despot
Najnovejši izsledki raziskav kažejo, da ima do 25 % šolskih otrok težave pri izreki glasov, ki nato v kasnejših življenjskih obdobjih vztrajajo pri približno 1 - 2 % oseb.

Pri otrocih se v času razvoja občasno pojavijo govorne-jezikovne motnje, ki jih lahko rešijo s pomočjo strokovnjakov. Najnovejši izsledki raziskav kažejo, da ima do 25 % šolskih otrok težave pri izreki glasov, ki nato v kasnejših življenjskih obdobjih vztrajajo pri približno 1 - 2 % oseb. Približno 7,5 % otrok pa ima razvojno jezikovno motnjo, za katero je značilno, da težave na področju priklica besed, oblikovanja povedi, razumevanja navodil in vprašanj vztrajajo celo življenje. 

šola Slovenija Slovenija To motnjo ima že skoraj 10 % otrok

Logopedi prav tako obravnavajo otroke z jezikovnimi motnjami, ki so pridružene drugim razvojnim motnjam, kot so med drugimi motnja v duševnem razvoju, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ter motnja avtističnega spektra. Predvsem pri slednji je po besedah logopedinj Sabrine Cirman in  Sandra Ropoša opazen velik porast pri pojavnosti diagnoze v populaciji otrok in mladostnikov. Kot razložita sogovornici, so vzroki za povečano razširjenost jezikovnih motenj v veliki meri nepojasnjeni, nekaj pa jih pripisujeta večji ozaveščenosti, boljši opredelitvi diagnoze, večji starosti staršev ob rojstvu otrok in višji stopnji preživetja nedonošenčkov.

Po njunem opažanju starši pomoč logopeda poiščejo zaradi različnih razlogov, pri čemer so pogosto sami pobudniki za obisk. Včasih jim logopedsko obravnavo svetujejo tudi v vrtcu oziroma jih na logopedski pregled napoti otrokov pediater, če pri otroku zazna odstopanje na področju izreke posameznih glasov, bodisi da določene glasove povsem izpuščajo, jih zamenjujejo z drugimi ali pa jih izgovarjajo nepravilno.

logoped | Avtor: Profimedia Profimedia
Velikokrat je razlog za obisk logopeda tudi otrokov nerazumljiv govor, pomoč pa starši poiščejo tudi v primeru, da pri otroku opažajo netekoč govor. Pri tem je ključna predvsem pravočasna oziroma zgodnja obravnava otrok, pri katerih je prisoten zaostanek v razvoju govorno-jezikovne komunikacije.

Na Žurnalovem portalu Mama si lahko preberete tudi nekaj nasvetov, ki jih je za naš medij pripravila logopedinja, če se otroci soočajo z govorno-jezikovnimi motrnjami.

"Na žalost se še vedno pogosto dogaja, da se kljub opaženim odstopanjem in tudi morebitni izraženi zaskrbljenosti staršev, s pričetkom logopedske obravnave čaka predolgo. Starši se pogosto po nasvet glede otrokovega govora obrnejo na druge ljudi, ki pa na žalost največkrat nimajo ustreznega znanja s področja razvoja govorno-jezikovne komunikacije," svoje izkušnje delita logopedinji.

logoped, logopedska obravnava Intervju Magazin Nikdar ni prepozno za logopeda

Nemalokrat se dogaja, da se staršem malčkov, ki pri dveh letih še ne govorijo, svetuje, da počakajo z obiskom logopeda, saj naj bi otroci pri tej starosti še imeli čas, da pričnejo govoriti. Zaostanek v razvoju govornega izražanja se velikokrat pripisujejo večjezičnosti ali spolu, saj naj bi se fantje začeli govorno izražati kasneje kot deklice. Strokovnjakinji sta jasni, da če otrok pri dveh letih ne govori, je napotitev k logopedu odločilna. Občasno se tudi zgodi, da se starši sicer pravočasno obrnejo na otrokovega pediatra in si pregleda pri logopedu želijo, vendar se pediater odloči, da se lahko z logopedskim pregledom še počaka.

logoped | Avtor: Profimedia Profimedia
Veliko težav je predvsem na sistemski ravni, saj se zaradi pomanjkanja logopedov v javnih zavodih na obravnavo čaka tudi do dve leti. Na Društvu logopedov Slovenije (DlogS) izpostavljajo občutno manjšo zastopanost logopedov v registru javne mreže, kot znaša evropsko povprečje. V slovenskih javnih zavodih je namreč zgolj 10,4 logopeda na 100.000 prebivalcev, medtem ko v Franciji denimo številka znaša 39,4, v Italiji 20,8, na Nizozemskem 36,6, v Nemčiji 23,1 in v Španiji 19,2. Slabše stanje je recimo v Avstriji, kjer je 7,8 logopeda na 100.000 prebivalcev.

Eden od razlogov za dolge čakalne vrste je omejeno število prostih mest za vpis v študijski program logopedije in surdopedagogike. Posledično v slovenskem prostoru ni dovolj logopedov, ki bi lahko pravočasno obravnavali vse, ki potrebujejo logopedsko obravnavo. Na dolge čakalne vrste prav tako vpliva dejstvo, da je veliko otrok v logopedsko obravnavo vključenih več let.

Sogovornici menita, da bi situacijo in krajšanje čakalnih dob lahko izboljšali z ustrezno preventivo in izobraževanjem staršev s področja spodbujanja razvoja govorno-jezikovne komunikacije v zgodnjem obdobju. Na ta način bi bili starši pri svojem otroku do določene mere že opremljeni z ustreznimi strategijami za podporo in spodbujanje razvoja govora, jezika in komunikacije.

zdravilišče Rakitna Slovenija Slovenija Vsako leto sprejmejo 400 otrok, delati morajo tudi v hlevu

Težave je možno odpraviti

Težave na področju izreke glasov je večinoma možno odpraviti. Pri tem je trajanje logopedske obravnave odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer vrsta motnje izreke, starost otroka, njegova motivacija in pripravljenost oziroma zrelost za vaje, prisotnost oziroma odsotnost drugih razvojnih težav, doslednost in pravilnost izvajanja vaj doma.

logoped | Avtor: Profimedia Profimedia
Medtem ko določeni otroci zmorejo pridobiti in avtomatizirati pravilno izreko glasov z nekaj obiski, so drugi lahko v logopedsko obravnavo vključeni vrsto let.  A tudi to ni nujno pogoj za uspeh. Majhni delež otrok kljub večletni ustrezni logopedski obravnavi motnje izreke ne zmore odpraviti in se logopedska terapija zaključi okoli desetega leta starosti oziroma takrat, ko otrok za vaje ni več motiviran in je razvoj artikulacije že zaključen.

Kasneje so možnosti za uspeh majhne in v veliki meri odvisne od motivacije posameznika. V primeru jezikovnih motenj so možnosti za uspeh omejene na specifična področja, večinoma pa težave vztrajajo do konca življenja.

otroke med delanjem domače naloge Klinični psiholog Slovenija V 7. razredu otroci izračunajo, da je njihovo življenje končano

Kot povesta strokovnjakinji, bi lahko pri posameznikih, ki imajo prisotne motnje izreke, (teoretično) odpravili tudi v odrasli dobi, a bi za to potrebovali bistveno dlje časa, manjše pa bi bile tudi možnosti za uspeh. Logopedska obravnava v odrasli dobi je sicer večinoma potrebna pri osebah, pri katerih so težave na področju govorno-jezikovne komunikacije pojavile v odrasli dobi kot posledica različnih zdravstvenih stanj ali poškodb.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 8
  • Avatar lopov
    lopov 14:30 21.januar 2024.

    Slovenci se bodo arabsko, albansko učili... ker se prišleki nočejo učit... in je diskriminatorno govorit slovenski jezik ker se počutiji užaljeno...

  • Avatar mahatma2
    mahatma2 13:50 21.januar 2024.

    Moja hči je zelo dolgo govorila na "L" vse besede s črko "R" , Ko pa sva ji ženo rekla , da gremo naslednji teden k logopedu je pa čez noč začela normalno govoriti. Nimam namena reči , da otroci ...prikaži več ne potrepujejo pomoč logopeda , vseeno pa mislim , da je včasih potrebna z otroci tudi potrpežljivost , vačsih to zadostuje bolj kot doktor.

  • Kmodri_ 12:32 21.januar 2024.

    A bo treba preklopiti na ruščino? Samo vprašam...