Katere ugodnosti dobijo tujci, če se poročijo s slovenskim državljanom?

V preteklem prispevku smo se dotaknili problematike tako imenovanih navideznih porok v Sloveniji, pri katerih je bolj kot ljubezen v ospredju pridobitev določenih pravic in ugodnosti, med drugimi prijava prebivališča, možnost zaposlitve, pridobitev socialnih transferjev ali celo državljanstva. 

Profimedia

Točnih podatkov o številu sklenjenih fiktivnih porok pri nas na Generalni policijski upravi nimajo. Slovenski policisti v povezavi z dogovorjeno fiktivno zakonsko zvezo največkrat obravnavajo primere sumov kaznivih dejanj overitve lažne vsebine, goljufije ali pa prepovedanega prehajanja meje oz. ozemlja Slovenije.

Motivi za sklenitev zakonske zveze, ko se tujec poroči z državljanom matične države, so sicer različni. V nekaterih primerih pa organi pregona vendarle ugotovijo, da gre za pridobitev pravic in ugodnosti, ki jih oseba kot tujec ne bi imela. V Sloveniji obstajajo določeni časovni in zakonski okvirji, ki tujcem onemogočajo, da pridobijo določene pravice, zato smo na ministrstvu za notranje zadeve preverili, v katerih primerih tujec s poroko s slovenskem državljanom lahko računa na kaktero izmed ugodnosti.

• Preberite še: Maročan je po poroki prišel na upravno enoto po dokumente, sledilo je to ...

Sprva nas je zanimalo, kako sploh preverijo, ali so zakonske zveze sklenjene izključno zaradi rešitve statusa in ali obstaja določeno časovno obdobje, ki ga mora par pred tem preživeti skupaj. Kot smo zapisali že v preteklem prispevku, se v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje navideznost zakonske zveze ugotavlja z vsemi dokazi, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku. Zlasti pomembne so izjave strank, tj. obeh zakoncev, zaslišanje prič in listine. 

Glede časovnih okvirjev za izdajo dovoljenj za bivanje pa na notranjem ministrstvu za Žurnal24 odgovorijo, da skladno z zakonom o tujcih le-ti postanejo družinski člani slovenskega državljana po sklenitvi zakonske zveze in da izdaja dovoljenja za prebivanje ni pogojena s časovnim trajanjem zakonske zveze. 

Situacija je drugačna v primerih prosilcev za azil, ki sklenejo zakonsko zvezo z državljanom Slovenije. Na notranjem ministrstvu pojasnijo, da zakonska zveza s slovenskim državljanom zanje ne predstavlja zadostnega razloga, da ugodijo prošnji za bivanje.

Grozno Slovenija Plačajo tudi 80.000 evrov, da pridejo k nam

Zakon o tujcih, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v naši državi, tudi tistih, ki so družinski člani slovenskega državljana, kamor se seveda prištevajo tudi zakonci, se namreč ne uporablja za tujce, ki so v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito. To pravilo velja, dokler imajo tujci status prosilcev še vedno aktualen in glede prošnje za priznanje ni pravnomočno odločeno. "Prosilec za mednarodno zaščito ne more biti stranka v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje. Če prosilec za mednarodno zaščito vloži oziroma je zanj vložena prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje, se taka prošnja zavrže," pojasnijo.
 
Sklenitev zakonske zveze tujca s slovenskim državljanom in posledično obstoj zakonske zveze med tujcem in slovenskim državljanom ni edini pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje družinskemu članu. Za izdajo dovoljenja za prebivanje družinskemu članu slovenskega državljana morajo biti namreč izpolnjeni še drugi pogoji. Poleg tega ne smejo obstajati razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja, kar sodi v pristojnost upravnih enot. 

• Preberite še: Takšne komentarje sta slišala na upravni enoti, ko sta se želela poročiti

V primeru, da poroka s slovenskim državljanom ni zadosten razlog za ugoditev prošnji za azil, nas je zanimalo, ali lahko velja kot olajševalna okoliščina. Na pristojnem ministrstvu so jasni, da poroka tujca z državljanom Republike Slovenije po slovenski zakonodaji ni niti razlog niti olajševalna okoliščina, na podlagi katere bi prošnji za mednarodno zaščito ugodili.

Profimedia

Dodajo, da se status subsidiarne zaščite prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, vendar obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, in če ne obstajajo izključitveni razlogi. 

Fotoreportaža Slovenija Tako poteka življenje za vrati azilnega doma Logatec

Katerim kriterijem pa mora zadostiti prosilec za azil, če mu grozi deportacija? "Prosilca za mednarodno zaščito je mogoče vrniti šele po pravnomočno končanem postopku, v katerem je njegova prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena," odgovorijo na notranjem ministrstvu, ob tem pa pristavijo, da je prosilec za azil lahko predan drugi državi članici, če je v postopku po t. i. Dublinski uredbi ugotovljeno, da je za njegovo prošnjo pristojna druga država članica. 

dezurni@styria-media.si