Potem ko je večina šol prejšnji teden starše otrok iz prve triade obveščala o tem, da bi se lahko ti otroci 7. decembra vrnili v šole, trenutne razmere dajejo slutiti, da temu najbrž ne bo tako. Ministrica Simona Kustec je zjutraj za TV Slovenija dejala, da se bodo otroci v šole vračali postopoma, najprej učenci prve triade. Datuma, kdaj bo do vračanja v šole prišlo, zjutraj še ni mogla napovedati.
Po poročanju Pop TV naj bi se neuradno v šole vračali šele po novoletnih praznikih, torej 4. januarja 2021. Svetovalna skupina svojega predloga vladi glede šol ni razkrila.
Šolska vrata bomo odprli takrat, ko bo to, z vidika skrbi za zdravje, absolutno varno. 🙂
— dr. Simona Kustec (@DrKustec) December 2, 2020
Vodja strokovne svetovalne skupine Bojana Beović opozarja, da do sproščanja ukrepov ne more priti, dokler se epidemiološke razmere ne izboljšajo. Da s sproščanjem ukrepov ne gre hiteti, se strinja tudi minister za zdravje Tomaž Gantar.
Pozivajo k odprtju vrtcev in šol
Več organizacij in nekaj posameznikov je na vlado naslovilo javni poziv k odprtju vrtcev in šol. S tem bi, kot so zapisali, otrokom vrnili kakovostni izobraževalni proces in dobrobiti, ki jim jih prinaša bivanje med vrstniki v šolski skupnosti, zmanjšali pa bi tudi breme, ki ga v času epidemije nosijo ženske.
V pozivu izpostavljajo, da ima šolanje doma hude kratkoročne in dolgoročne negativne posledice za otroke. Otroci posvetijo učenju manj časa, obenem se soočajo s spremenjenimi oblikami interakcije z vrstnicami in vrstniki. Zaprtje šol pa še zlasti prizadene mlajše otroke, otroke z učnimi težavami, otroke s posebnimi potrebami ter otroke iz priseljenskih družin in etničnih manjšin.
Ob tem opozarjajo, da na uspeh vplivajo tudi socialno-ekonomske razmere, v katerih otroci živijo, vključno z različno dostopnostjo do tehnologije, kar povečuje neenakost možnosti otrok za učenje in osvajanje znanja. Povečuje se neenakost socialno-emocionalnih veščin. Socialna neenakost pa se utegne zaradi vse večje socialne vrzeli tako v kognitivnih kot v socialno-emocionalnih veščinah otrok ohranjati in s časom celo povečati ter prenašati na naslednje generacije, menijo.
Izpostavljajo tudi posledice, ki jih ima odločitev za ponovno zaprtje šol in skrajno omejeno delovanje vrtcev za ženske. Ženske so tiste, "ki prevzemajo večje breme te odločitve, ki se kaže tako v povečanem številu obveznosti in večji pojavnosti stresa zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja kot tudi v opustitvi v celoti plačanega dela zaradi skrbi in vzgoje otrok".
Pri tem svarijo pred tudi dolgoročnimi posledicami v obliki povečane plačne vrzeli, stisk in poslabšanja duševnega zdravja žensk, pa tudi večje finančne odvisnosti žensk. Zaradi karanten je poraslo tudi nasilje v družini.
Imeli bomo generacijo neizobraženih, težko zaposljivih ljudi, brez delovnih navad, z nizko plačo, za katere se bo, če bodo sploh dobili zaposlitev, malo oddvajalo v pokojninski sklad. Posledično, denarja za naše in vaše pokojnine ne bo dovolj.
Vsaj športne dneve bi lahko imeli skupaj na prostem v naravi, da se otroci spet malo pogovorijo in povežejo med sabo.
Laž vrnili se bodo 15.1, zato ker bo za novo leto in božič preveč druženja in še to, če bodo umetne številke dovolj nizke