Čeprav je infrastruktura v zadnjih letih postala invalidom prijaznejša, se na žalost invalidi še vedno (pre)pogosto soočajo z ovirami in nerazumevanjem s strani okolice.
V zapisu je izpostavila premislek, zakaj na spletni strani družbe Arriva oziroma na voznih redih nikjer ni posebej zapisano, kateri avtobusi imajo klančino. Na ta način bi si lahko invalidni posamezniki dejavnosti vnaprej organizirali in ne bi prihajalo do nepotrebnega čakanja.
Svojo izkušnjo je delila tudi z družbo, ki z avtobusi upravlja. Odgovor družbe Arriva se je glasil:
Spoštovani,
hvala za posredovano sporočilo. Veseli nas, da ste uporabnica naših storitev in želimo si, da bi naše storitve koristili tudi v prihodnje. Vsekakor vam pri tem želimo pomagati.
Kot ste napisali tudi sami, avtobusi medkrajevnega prometa, ki vozijo na relaciji Piran-Koper, žal niso vsi opremljeni z rampami. Zato predlagamo, da vsaj dva delovna dni pred potovanjem pokličete našega prometnika, ki vam bo lahko povedal, kdaj so na voljo nizkopodni avtobusi z vgrajeno rampo in skupaj z vami poskušal najti rešitev. Na ta način lahko prometnik pomaga in poskuša razporediti vozilo na odhod, s katerim bi potnica želela potovati.
Želimo vam varno in prijetno vožnjo.
Družba Arriva
V Sloveniji registrirana le tri visokopodna vozila z dostopom za invalidni voziček
Na družbo Arriva smo se z vprašanjem, koliko njihovih vozil ima vgrajeno klančino, obrnili tudi mi. Odgovorili so nam, da vozila mestnega prometa kupujejo v skladu z zahtevami naročnikov, ki narekujejo, da so ta nizkopodna in imajo nagibno tehniko, ter so opremljena s klančinami za vstop na invalidskih vozičkih. Po njihovih besedah so tako v medkrajevnem prometu le nekatera vozila nizkopodna in opremljena s klančinami.
Za pojasnilo navedejo stališče resornega ministrstva, ki je naročnik Gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem linijskem cestnem prometu. Njihove zahteve so razvidne iz spodnjih vprašanj in odgovorov ministrstva v postopku podelitve koncesij.
Ob tem so dodali, da so trenutno v Sloveniji registrirana le tri visokopodna vozila z omogočenim dostopom za osebe z invalidskimi vozički ter okoli 5 % vozil, ki niso v mestnem prometu.
Novost: uvedba prevozov na klic
Odgovor naročnika z dne, 26. januar 2023, se je glasil: "Naročnik ureja gibalno in senzorno oviranim invalidom namesto prilagojenega medkrajevnega linijskega prevoza drug ustrezen način prevoza izven tega javnega naročila."
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) smo povprašali, kaj točno imajo v načrtu. Odgovorili so nam, da skupaj s projektnim partnerjem GIS izvajajo projekt "Prostorska podatkovna podpora upravljanju javnega potniškega prometa – Invalidi v javnem potniškem prometu". Ta jim bo pomagal pri pripravi posnetka stanja potovalnih navad invalidov, transportna sredstva, s katerimi razpolagajo invalidske organizacije, dostopnost postaj in postajališč, ki so bila s prometnega vidika določene kot možnost prestopnih točk. Pridobljeni podatki jim bodo služili v podporo uvedbe prevoza na klic za gibalno in senzorno ovirane ter za njihove spremljevalce, ki imajo EU kartico ugodnosti za invalide.
Podatka o tem, koliko prevoznih sredstev javnega potniškega prometa ima klančino, na ministrstvu sicer ne posedujejo. Kot pa so nam pojasnili, je v Sloveniji pristojnost prilagajanja javnega potniškega prometa za osebe z različnimi oviranostmi (invalidi) razdeljena na dva nivoja. Prvi nivo ureja država, kjer ministrstvo skupaj s koncesionarji izvaja gospodarsko javno službo prevoza potnikov v notranjem linijskem in cestnem prometu za medkrajevni linijski prevoz potnikov. Čeprav je ta tudi zakonsko urejen, na ministrstvu priznavajo, da v praksi prihaja do precejšnjih težav. Drug nivo pa se navezuje na izvajanje mestnega avtobusnega prevoza, za katerega so praviloma zadolžene občine.
O dogodku, ki se je nedavno pripetil na mestnem avtobusu družbe Arriva, je bilo ministrstvo že seznanjeno in ga obžaluje. Dodajo, da so tovrstni dogodki sicer redki. Po njihovih izkušnjah se gibalno ovirani posamezniki namreč redno poslužujejo predhodnih najav uporabe avtobusnega medkrajevnega linijskega prometa pri njihovih koncesionarjih.
Kako prijazen je slovenski javni potniški promet do invalidov?
Na ministrstvu s podatki družbe Arriva o tem, da so v Sloveniji registrirana le tri visokopodna vozila z omogočenim dostopom za osebe z invalidskimi vozički ter okoli 5 % vozil, ki niso v mestnem prometu, niso seznanjeni. Zavedajo pa se, da je trenutno največja težava pri zagotavljanju dostopnosti v medkrajevnem avtobusnem javnem potniškem prometu (JPP) za gibalno ovirane invalide. Prav s tem razlogom so zagnali projekt "Prostorska podatkovna podpora upravljanju javnega potniškega prometa – Invalidi v javnem potniškem prometu" in se lotili iskanja rešitev za vključevanje gibalno oviranih oseb v JPP, nam povedo.
"Tudi v mestnem prometu, kjer so v uporabi nizkopodni avtobusi, so ti večinoma opremljeni z izvlečno stopnico," dodajo na MOPE. To potrjuje podatek LPP, ki ima trenutno v voznem parku 217 mestnih avtobusov, od katerih jih zgolj šestnajst starejših nima klančin. To naj bi se spremenilo že s posodobitvami voznega parka v naslednjem letu, ko bodo vsi ljubljanski mestni avtobusi opremljeni s klančino.
Že nekaj let lahko osebe z oviranostjo, ki potujejo z LPP, uporabljajo tudi storitev Prevoz na klic. Ta deluje tako, da oseba pokliče Prometno nadzorni center, poda zahtevo za prevoz na določen dan in ob določeni uri ter pridobi takojšnjo povratno informacijo o možnosti prevoza ter posledično tudi potrditev prevoza v okviru danih možnosti. To še posebej velja, če potnik za vstop potrebuje klančino.
"V torek, 4. 7. 2023, smo izdali novo mobilno aplikacijo Urbana, s katero je osebam z oviranostmi prevoz z avtobusi še olajšan. Nova aplikacija namreč vključuje možnost, da oseba, ki potrebuje pomoč, preko aplikacije obvesti voznika, da bo vstopila na določen avtobus. Voznik dobi obvestilo in je pripravljen na vstop osebe z oviranostmi vnaprej in na ta način ob prihodu na postajališče osebi nudi vso potrebno pomoč. Aplikacija tudi omogoča, da lahko oseba preko telefona pritisne gumb 'stop', ki opozori voznika, da bo potnik izstopil na naslednjem postajališču," novost in primer dobre prakse sporočijo pri LPP.
To se zgodi samo v Sloveniji. Da ob vstopu na vlak sploh ne govorimo! Da, nekateri s Falkonom, šoferji, nekatere pa bi najraje evtanizirali! Živela svoboda!
Zdaj se pa se skrivajo za neko usrano birokracijo... neoluberalna druzba do daske... hvala osamosvojitelji za ta "napredek"
Čakala zadnjič na avtobus z osebno na invalidskem vozičku. Šoferju je bila taka muka vstati iz za volana in pripravit rampo, da se je na koncu njemu invalidna oseba zahvaljevala kot, da je naredil ne vem kaj, v resnici pa… ...prikaži več ji je samo omogočil nekaj kar bi moralo biti samoumevno.