Kakorkoli, vsi, ki sem jim zastavljal vprašanje koga bodo volili, so si želeli spremembo. Tudi tisti, ki so v Pahorju videli manjše zlo ali boljši del slabe izbire, si želijo več akcije in manj forme (instagrama). To pa se nekako že seli k tretjim, ki niso šli na volitve. Glede na predsednikove pristojnosti je realno gledano težko pričakovati, da bi lahko naredil bistveno več. Kar vodi k prepričanju, da te funkcije sploh ne potrebujemo. Pa če vendarle ostanemo pri optimistih, ni dvoma, da bi predsednik kot predsednik lahko naredil več, vprašanje pa je, ali bi več lahko naredil Pahor. Vsem je jasno, da je eden redkih poštenih politikov pri nas. Njegovo premoženje ne odraža niti dobrih prihodkov poslanca, predsednika parlamenta, evropskega poslanca, predsednika vlade in predsednika, kaj šele, da bi imelo neko dodano vrednost. Ampak dejstvo je, da ne zna udariti po mizi. Ko je bil predsednik vlade, je zaradi svoje združevalne vizije mencal na čelu koalicijskega kaosa, država je pa tonila. Zdaj se znova skriva pod svojo združevalno zastavo in se niti kot predsednik nikomur noče zameriti. Torej ja, Pahor bi se lahko nekaj naučil iz teh volitev in ljudskosti, združevalnosti, všečnosti dodal še malce odločnosti, a zaradi njegovega karakterja žal ne bo tako. Tudi v sami kampanji je želel, da ljudem v malih možganih ostane nek privid Boruta Pahorja, ne Borut Pahor iz mesa, ki ga mama še vedno kliče Buki. Tako je denimo zelo pazil, komu bo dal intervju. Nam na prošnjo sploh ni odgovoril, Primoža Cirmana, avtorja vroče knjige o Tešu, pa je zavrnil. In potem je na instagramu objavil pogovor s svojo mamo, v katerem jo tolaži, da naj se ne obremenjuje s tem, kaj pišejo o njem... Težava pa je refleksna. On sam se preveč obremenjuje s svojo javno podobo, zato nimamo predsednika, ampak novih pet let le prvo damo.
Sedaj ne bo več potrebna "gluma" o povezovalnosti, saj gre za zadnji petletni mandat na stolčku predsednika države. Lahko nastopa s trdo roko in pokaže malo več odločnosti!