V sklopu projekta Precenimo cene! je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) izvedla 19 testov (večinoma) prehranskih izdelkov. Najbolj odmevni so bili testi:
- mletega mešanega mesa, ki so pokazali, da visoka cena še ne pomeni boljše kakovosti. Po tem so se cene najdražjih izdelkov, ki niso bili med najbolj kakovostnimi, spustile za 30 odstotkov.
- trajnega in svežega mleka, kjer razlike v cenah znašajo tudi 30 odstotkov, po analizah lastnosti pa so na enakem nivoju
- hrenovk, kjer je bila samo ena hrenovka iz rdečega mesa "prava", ostalih osem hrenovk pa ne bi smelo nositi naizva hrenovka
- ekstra deviškega olja, kjer so velike razlike v cenah; deset vzorcev iz nabora si ni zaslužilo naziva ekstra deviško oljčno olje
- lešnikovih krem, kjer je najboljše ocene dobila Nutella, vendar pa so strokovnjaki ocenili, da lahko tudi za bistveno manj denarja kupimo še vedno zelo dobre lešnikove kreme
Zveza potrošnikov Slovenije pa je zdaj pod drobnogled vzela tudi označevanje in cene ekoloških živil. Glavna ugotovitev je, da mnogo izdelkov nosi zavajajoče oznake oziroma zavajajo s svojim imenom, videzom ali načinom pakiranja.
Demeter je mednarodna blagovna znamka živil, ki so pridelana in predelana v skladu z načeli biodinamičnega kmetijstva.
Velike razlike v cenah, v kakovosti pa ne
Opazili so tudi precejšnje razlike v cenah, vendar pa kljub temu opažajo večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških izdelkih. Medtem ko so v Evropi ekološki izdelki običajno za 40 do 60 odstotkov dražji, so v Sloveniji lahko tudi štirikrat dražji. V kakovosti med tujimi in našimi izdelki sicer ni bistvenih razlik, pravijo na ZPS. Zanimivo pa je stanje na našem trgu: povpraševanje ljudi po ekoloških izdelkih je čedalje večje, temu primerno pa se ne veča tudi število ekoloških kmetij, zato večamo uvoz iz tujine. Če ima tuji izdelek, ki se prodaja v Sloveniji, napis BIO, mora imati na vidnem mestu tudi certifikat. Sicer pa je ZPS za okoli deset odstotkov izdelkov ugotovila, da nima potrebnega certifikata.
"Največji problem so ravno certifikati. Na tržnici niti ne vedo, kaj je to certifikat. Pojdite tja pogledat in se prepričajte," nam je dejala Marjana Peterman iz ZPS. Na tržnici res ugotovimo, da je precej izdelkov z nenatančnim označevanjem. Ko vprašamo prodajalko, kako vemo, da so njeni izdelki res ekološko pridelani, nam odgovori: "Moji kupci verjamejo. Tisti, ki ne verjamejo, ne kupijo." Z imenom se ne želi izpostavljati, prav tako ne odgovori, ali sama verjame, da so izdelki res ekološko pridelani.
Kupec suhega sadja Robert Primčič pa nam pove: "Ne verjamem, da je vse res eko. Saj ne moreš vedeti. Veliko dam na okus. Sem iz kmetov, tako da čutim, kaj ima in kaj nima konzervansov."
Še ena obiskovalka tržnice Kamaj Serafi ne zaupa etiketam in napisanemu na vrečkah. "Nikoli nisem stoodstotno prepričana. Kupujem pa dosti bio izdelkov, ker želim tudi podpirati kmete, ki se tega lotijo. In potem v dobri veri živim, da sem kupila bio izdelek."
Vsi vprašani so nezaupljivi do tega, kar kupujejo. Samo ena, in sicer Marija Resnik, pa nam je dejala, da ne verjame, "da je res vse okološko pridelano, ker sem imela tudi sama že slabo izkušnjo".
