Slovenija
15565 ogledov

Med novimi delavci 2,5-krat več tujcev kot Slovencev

fakulteta gradnja obnova delavec delo Anže Petkovšek
Čeprav je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 71.554 iskalcev zaposlitve, je, kot kaže, že zmanjkalo Slovencev, ki bi poprijeli za delo.

Podatki statističnega urada namreč kažejo, da so v zadnjem letu 2,5-krat več novih zaposlitev dobili tujci, kot pa državljani Slovenije. Natančneje: število delovno aktivnih tujcev se je v enem letu povečalo za 17.663 ali 22 odstotkov, medtem ko se je število delovno aktivnih državljanov Slovenije povečalo le za 6.910 ali za manj kot odstotek.

Od začetka leta 2017 se je število delovno aktivih tujcev povečalo za 37.630, kar je več kot 61-odstotno povečanje, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa se je povečalo za dobrih 34 tisoč, kar je manj kot petodstotna rast.

Glede na to, da je število tujih državljanov v aktivnem prebivalstvu okrog enajst odstotkov, lahko že sorazmerno nizke številke pomenijo visoko rast. A v nekaterih panogah je delež tujcev med vsemi delavci že izjemno visok, v gradbeništvu je med vsemi delavci kar 41 odstotkov tujcev, v dejavnosti prometa in skladiščenja skoraj tretjina, v gostinstvu pa je 15 odstotkov delavcev tujcev.

Izjemna je tudi rast delovno aktivnih tujcev v primerjavi z letom 2014. V predelovalnih dejavnostih in v dejavnosti prometa in skladiščenj se je število zaposlenih tujcev več kot podvojilo (rast 122 oziroma 136 odstotkov), v gostinstvu se je zvišalo za 76 odstotkov, v zdravstvu za 66, v gradbeništvu pa za 52 odstotkov. Primerjali smo podatke za letošnji junij z junijem 2014.

Pomanjkanje delavcev upočasnjuje rast

Umar navaja, da je število zaposlenih že konec leta 2017 doseglo predkrizni vrh in se lani še povečevalo, že v Pomladanski napovedi pa so zapisali, da polovica vseh podjetij poroča o pomanjkanju delavcev, ki je bil po anketah v predelovalnih dejavnostih že glavni razlog, v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih pa pomemben razlog za omejevanje aktivnosti podjetij.

Pomanjkanje delavcev "bi lahko pomembno omejilo zmožnost podjetij za rast in razvoj ter zmanjšalo dolgoročni potencial za gospodarsko rast," so opozorili v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj.

Slovencev, ki bi delali, zmanjkuje

Delovno sposobnih Slovencev je vse manj. Čeprav graf kaže manjše povečanje v zadnjem letu, je delovno sposobnih ljudi, ki so rojeni v Sloveniji, letos 17 tisoč manj kot pred desetimi leti (podatki so za prva četrtletja navedenih let). Umar je že v publikaciji iz aprila 2016 ocenil, da demografske spremembe zmanjšujejo ponudbo delovne sile, kar se zaradi krize ni toliko poznalo. Ocena demografskega učinka kaže, da bi lahko do leta 2020 prišlo do zmanjševanja aktivnega prebivalstva v povprečju za 8 tisoč oseb na leto.

Na zavodu za zaposlovanje pa več kot 70 tisoč ljudi

A na zavodu za zaposlovanje je še vedno prijavljenih več kot 70 tisoč iskalcev zaposlitve, zakaj se ne zaposlijo ti? Na vprašanje, kaj je najpogostejši razlog, da se zaposlijo tujci in ne kdo izmed prijavljenih na zavodu, ali je to starost, lokacija nezaposlenih, so preveč izobraženi, na zavodu odgovarjajo, da so vsi navedeni razlogi pomembni pri odločitvi za zaposlitev tujca. "Najpomembnejši pa so precejšnja strukturna neskladja na trgu dela. V povprečju se je preteklega pol leta skoraj 45 odstotkov delodajalcev srečalo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, največ v dejavnostih gostinstva, zdravstva in socialnega varstva, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter dejavnosti prometa in skladiščenja. Delodajalci imajo pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in/ali za katere je značilen neugoden delovni urnik. Poleg navedenega je razviden tudi problem iskanja kandidatov za tehnične poklice, za katera so potrebna poklicno specifična znanja in za katere je težko na hitro usposobiti nov kader, ki (še) nima ustreznih znanj in izkušenj," pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje. "Zaradi zgoraj omenjenih strukturnih neskladij so primanjkljaji določenih kadrov ves čas prisotni na trgu dela in tako bo tudi v prihodnje. Zaposlovanje tujcev bo zagotovo ostala ena od možnih načinov reševanja kadrovskih primanjkljajev," so še dodali.

Za službe, ki jih dobijo tujci, praviloma ni slovenskega kandidata

Preden tujec dobi delovno dovoljenje, zavod za zaposlovanje preveri izpolnjevanje pogoja, da v evidenci brezposelnih ni ustreznih oseb oziroma kandidatov za zaposlitev. Tako imenovana kontrola trga dela je eden od pogojev za izdajo delovnih dovoljenj za delavce, ki prihajajo iz BiH, Srbije, dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve do 90 dni, soglasja k enotnemu dovoljenju za zaposlitev, sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve več kot 90 dni, soglasja k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta, zamenjavo delodajalca, soglasja k modri karti EU, informativnega lista za zaposlitev tujcev, ki imajo izdano dovoljenje za prebivanje zaradi drugih razlogov kot zaposlitev ali delo.

Za te poklice, ki jih opravljajo tujci, se evidenca brezposelnih ne preverja: varilec, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjar, strugar, elektroinštalater, zidar, tesar, kuhar, elektromehanik, strokovnjak za prodajo izdelkov in storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije, razvijalec in analitik programske opreme in aplikacij, strokovnjak za podatkovne zbirke in računalniška omrežja.

Zavod za zaposlovanje izdaja delovna dovoljenja (za državljane BiH in od 1. 9. letos tudi iz Srbije) in daje soglasje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo v postopku, ki ga vodi upravna enota. V letih 2017, 2018 in v prvi polovici letošnjega leta je izdal skupaj več kot 85 tisoč dovoljenj oziroma soglasij.

Skoraj vsi tuji delavci prihajajo iz nekdanje Jugoslavije

Junija letos je zavod izdal 1.523 delovnih dovoljenj, največ za gradbeništvo, predelovalne dejavnosti ter dejavnost prometa in skladiščenja. Glede na državljanstvo so bila skoraj vsa (1.520) izdana delovna dovoljenja za delavce iz držav z območja nekdanje SFRJ, in sicer večina za državljane Bosne in Hercegovine (1.459). Poleg dovoljenj za delo je junija letos zavod izdal 2.185 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo v Sloveniji, od tega največ soglasij k ED za zaposlitev (998).

Največ soglasij je bilo izdanih za gradbeništvo, dejavnost prometa in skladiščenja, predelovalne dejavnosti ter gostinstvo. Glede na državljanstvo je bilo največ soglasij k ED izdanih za državljane Srbije (990), Kosova (633) in Severne Makedonije.

Na zavodu za zaposlovanje spremljajo le zaposlitve registriranih brezposelnih oseb, zaposlitve tistih, ki niso bili prijavljeni na zavodu tako niso vključene. V letih 2017, 2018 in v prvi polovici leta 2019 se je zaposlilo 163 tisoč brezposelnih, od tega 22.308 tujcev.


V zadnjih desetih letih se je v Slovenijo priselilo skoraj 182 tisoč ljudi, odselilo pa se je dobrih 150 tisoč ljudi. Odseljujejo se praviloma visoko izobraženi, priseljujejo pa pretežno manj izobraženi.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 92
  • miha00 18:38 19.september 2019.

    WW3 manjka...

  • maresem 13:29 19.september 2019.

    Pošteno naj plačajo, kot to delajo delodajalci v civiliziranem svetu in ne kot v komunajzarski podalpski butalski državi.

  • praufo 21:34 18.september 2019.

    dokler ta država ne bo spremenila politike odnosa do dela, ne bo nič drugače ... sociala je za preživetje (treba je bit varčen), medtem ko je delo izredno slabo plačano, zgrešena je že osnova, kjer se preveč nagrajuje izobrazba, ne ...prikaži veče pa delovno mesto, slaba je organizacija in zato tudi premalo delovnih mest, slaba stimulacija, preveč poniževanja in šikaniranja ... dober delavec mora biti iskano blago, ne pa kot nekateri še vedno mislijo, da se dober kader dobi kar na cesti ... žal ni tako kot kaž