Moralna moč slovenskega svobodoljubja

	Slovenski oboroženi odpor zoper tujo vojaško okupacijo je v razmerah, ki so bile videti brezupne, pokazal pot v prihodnost. Ta odpor je dokazal nezlomljivost narodnega duha in volje do življenja. Narod, ki je uspel dokazati takšno vitalno moč v tistih težkih časih in jo potrditi v času osamosvojitve države, mora biti sposoben najti odgovore na današnje izzive. Danilo Türk

Bitka pripoveduje o veliki moralni moči slovenskega svobodoljubja in je spodbuda za prihodnje izzive, je poudaril slavnostni govornik, predsednik države Danilo Türk , ki je osrednji poudarek dal spravi in razvoju v postindustrijski dobi. Pojasnil je, da je šlo za gigantski spopad, ki je odločal o nadaljnji usodi človeštva ter obstoju naroda in njegovi zgodovinski usodi: " Prispevek, ki smo ga Slovenci tako dali sodobni Evropi in sodobni svetovni ureditvi, nam je podlaga današnje suverenosti in naše samozavesti, s katero sodelujemo pri graditvi nove Evrope ".

Predsednik je tudi dejal, da se do zgodovinskih resnic prepogosto obnašamo nestrpno in preveč politično: "Prikazovanje delnih resnic kot edinih ali odločilnih ni resnica, ampak moralno vprašljivo početje. Vsiljevanje lastne sodbe, ki nima podlage v znanstvenih raziskavah in je brez pravno prepričljivih argumentov in zakonitih postopkov, je nasilje nad resnico, mišljenjem in pravom ". Kljub temu Türk v zadnjem času opaža znake spravljivosti v pogovorih o vojnih zakonih.

Hkrati se je predsednik države dotaknil tudi aktualnih tem razvoja v postindustrijski družbi, ki zahteva spoštovanje človekovih pravic in družbene solidarnosti: " Ne sme nam biti vseeno, na kakšen način in s kakšnim občutkom za socialno pravičnost in solidarnost bomo obvladali inflacijo in sedanja socialna in politična gibanja" .

Slovesnost je spremljalo slabo vreme. © BOBO

Ob 66. obletnici dražgoške bitke se je na prizorišču velikega, a tragičnega dogodka iz zgodovine slovenskega naroda zbralo prek 4000 ljudi, po ocenah organizatorjev celo 7000, saj je udeležence iz vse Slovenije v Dražgoše pripeljalo kar 55 avtobusov.

Manj kot prejšnja leta pa je bilo tistih, ki so v Dražgoše prišli peš, v organiziranih pohodih, ki so vodili po težkih, razmočenih poteh. Najbolj tradicionalnega, že 29. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni se je udeležilo 279 pohodnikov, prav tako celonočnega 9. rekreativnega pohoda Železniki–Ratitovec–Dražgoše pa 107.

Prireditve so se poleg predsednika države udeležili tudi številni visoki gostje, državnozborski in evropski poslanci ter župani. Omeniti velja tudi ministra za obrambo Karla Erjavca , nekdanjega predsednika države Milana Kučana , predsednika političnih strank SD in LDS, Boruta Pahorja in Katarino Kresal , ljubljanskega župana Zorana Jankovića ter župane gorenjskih občin.

Zbrani udeleženci osrednjega dogodka sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je letos že 51. obudil spomin na Cankarjev bataljon in dogodke v Dražgošah, so se s pesmijo in venci poklonili žrtvam, ki so dale svoja življenje za boljši svet.

Glede na besede župana Železnikov Mihaela Prevca pa jih bo prihodnje leto morda v Dražgošah vendarle pričakal prenovljen spomenik, ki že skoraj tri desetletja kljubuje vremenskim vplivom. Območno združenje borcev NOB Škofja Loka si namreč že pet let prizadeva, da bi spomenik obnovili.